General Aksentijeviæ ima slovensko državljanstvo?
- Ustvarjalec teme stieber
- Začetni datum
To nikakor ne, to so počeli prav njihovi v Srebrenici in povsod po bosni in v šiptariji. Samo močno bi morali plačati in se opravičiti za delovanje proti naši državi.
Aksentijevič ima slovensko državljanstvo že kakih 20 let. Verjetno je zanj zaprosil po vseh regelcih in ker mu v Sloveniji nisi imeli kaj očitati, ga je pač dobil. V Sloveniji je prebival nekaj desetletij in imel tukaj tudi družino.
V skupščini pa ni bil neodvisni poslanec, kot jih poznamo danes, temveč delegat, to je predstavnik JLA. Če bi mu očitali glasovanje proti neodvisnosti, je prav tako, kot bi očitali tiskovnemu predstavniku neke stranke, za traparije, ki jih počne ta stranka.
S tem, da bi dodal, da sam ne poveličujem domobrancev, niti ne poznam nikogar da bi bil. So bili pa povojni poboji velika napaka neglede na to ali so delovali za okupatorja ali ne, ker čisto vsi pa sigurno niso bili domobranci, npr. otroci domobrancev niso bili ničesar krivi. Vsaj sojenje bi si zaslužili. Ampak v te sfere se nebi spuščal, ker nima več smisla.
Kar se pa tiče Aksentijeviæa, ni sporno njegovo glasovanje proti odcepitvi, sporno je kasnejše vojaško udejstvovanje proti tej državi, pa čeprav mu niso uspeli nič dokazati. Obstaja ogromno indicev, pričevanj, da je možakar na neznanem kraju ob neznanem času deloval proti Sloveniji. To je dovolj za obsodbo. Pika.
In takemu še izplačujemo bogato penzijo? Pa sej to je čisto podobno izplačevanju velikih menedžerskih nagrad v NLB kljub ogromnim izgubam.
Moram pa priznat, da ima jajca... to pa je že višek predrznosti. Ampak OK, politika je samo odsev razmišljanja naroda. Do takrat bomo po hitrosti razvoja na nivoju neke Bolgarije, ne pa neke Evrope.
Živeli bi naj v svobodni in demokratični državi, pa je ljudi očitno še vedno strah kot za časa komunističnega totalitarizma.
Le zakaj se je treba že v naprej opravičevati, če se omenjajo domobranci, če pa se partizane pa se nihče ne, pa čeprav so ti vstopili v vojno kot Hitlerjevi zavezniki in že med vojno poklali nekajkrat več nedolžnih mož, žensk in otrok kot pa domobranci
Ja njegov fotr je bil verjetno kak oficir ali udbovec, živeli so v državnem stanovanju, mogoče so uspeli kasneje priti tudi do njega po Jazbinšku, skratka taki si lahko privoščijo take izjave. V večini ravno taki pogrešajo staro jugo. Ne vem zakaj se jim čudiš.
Citat:
Uporabnik telex pravi:
Le zakaj se je treba že v naprej opravičevati, če se omenjajo domobranci, če pa se partizane pa se nihče ne, pa čeprav so ti vstopili v vojno kot Hitlerjevi zavezniki in že med vojno poklali nekajkrat več nedolžnih mož, žensk in otrok kot pa domobranci
Zato, ker je že skrajni čas, da se zgodbe o teh partizanih in domobrancih končajo. Prepozno je za razčiščevanje takih zadev. Za stvari od 90ih let dalje pa je treba reševati zdaj.
Pristop je enak: erase. Toliko bolj primitivno 45 let kasneje. Da pa primerjate 45 in 91, govori o tem, da izbris brez slabe vesti jemljete kot nekakšno maščevanje. Čestitke za epigenski razvoj. Gnus pa prišparaj za pred zrcalo.
Imaš pa zgoraj celebralnega šampiona yahela, ki pravi, da otroci tistih iz jam niso bili krivi. Toliko se ukvarja z razmišljanjem o tem, kaj in kako bo napisal, da dejansko pozabi razmišljati. Namreč, IZBRISANI in OTROCI izbirsanih NISO bili KRIVI ničesar.
Imaš pa zgoraj celebralnega šampiona yahela, ki pravi, da otroci tistih iz jam niso bili krivi. Toliko se ukvarja z razmišljanjem o tem, kaj in kako bo napisal, da dejansko pozabi razmišljati. Namreč, IZBRISANI in OTROCI izbirsanih NISO bili KRIVI ničesar.
Leta 45 niso ljudem brisali osebnih izkaznic ampak so jih klali kot živali. Poklani ljudje iz leta 45 nimajo niti obeleženega groba medtem ko izbrisani iz leta 1991 dobivajo odškodnine.
Enačiti smrt in pokob brez obeležja z neko evidenco, na osnovi katere sedaj dobivajo odškodnine je totalno abotno in sprevrženo do obisti. Takšno primerjavo lahko naredi le absolutni mentalni invalid.
In kdaj v tej temi sem sploh omenil izbrisane in karkoli v zvezi z mojo opredelitvijo glede izbrisanih, da sem si zaslužil tako žaljivko?
Kar tako vprašam, da vem če te ruknem na gobec ko te srečam ali ne.
EDIT: in ja, fentat otroka samo zato, ker je potomec domobranca JE precej različno od izbrisa. V obeh primerih pa otroci ničesar niso krivi.
Ti dejansko SI sprevržen, očitno tudi moten. Obriši si slino okoli ust, od same ihte nimaš več kontrole nad tem kaj počneš.
Daj ti za leto 1945 odpri svojo temo. Jaz zagovarjam to, da ima vsakdo pravico do poštenega sojenja, podeljevanje državljanstev je pa diskrecijska pravica in ni razloga, da bi državljanstvo podelili nekomu, ki je bil proti osamosvojitvi slovenije.
Glede na stanje/položaj domobrancev v 2014 v Slo je očitno samo to, da so jih še premalo, kajti če kdo od zunaj gleda Slo politične razprave se vpraša, kam je prišel, ko je sta obe glavni opozicijski strani njihovi zagovornici (sds, nsi) in je pri njih na koledarju še vedno leto 1945.
Domači pomagači okupatorja so v vsaki normalni državi smatrani kot sramota, ki se ne sme nikoli več ponoviti, medtem jim v Slo postavljajo spomenike in obeležja
.In da, po koncu vojne so take ljudi tudi v drugih državah po Evropi spravili pred hitra sodišča, ne vem kaj je bilo drugega za pričakovati, medaljo ?
https://www.youtube.com/watch?v=jEvyEM0JdSc
http://rarehistoricalphotos.com/french-female-collaborator-punished-head-shaved-publicly-mark-1944/
https://www.youtube.com/watch?v=Et9TRcysAIw
https://www.youtube.com/watch?v=nTZl5vKgaoA
Domači pomagači okupatorja so v vsaki normalni državi smatrani kot sramota, ki se ne sme nikoli več ponoviti, medtem jim v Slo postavljajo spomenike in obeležja
https://www.youtube.com/watch?v=jEvyEM0JdSc
http://rarehistoricalphotos.com/french-female-collaborator-punished-head-shaved-publicly-mark-1944/
https://www.youtube.com/watch?v=Et9TRcysAIw
https://www.youtube.com/watch?v=nTZl5vKgaoA
Vidiš, mi pa okupatorjem in njihovim simpatizerjem dajemo državljanstva, stanovanja, službe, odškodnine... Se vidi, da smo balkanci in ne evropski narod.Citat:
Uporabnik Ytbnd pravi:
Glede na stanje/položaj domobrancev v 2014 v Slo je očitno samo to, da so jih še premalo, kajti če kdo od zunaj gleda Slo politične razprave se vpraša, kam je prišel, ko je sta obe glavni opozicijski strani njihovi zagovornici (sds, nsi) in je pri njih na koledarju še vedno leto 1945.
Domači pomagači okupatorja so v vsaki normalni državi smatrani kot sramota, ki se ne sme nikoli več ponoviti, medtem jim v Slo postavljajo spomenike in obeležja.In da, po koncu vojne so take ljudi tudi v drugih državah po Evropi spravili pred hitra sodišča, ne vem kaj je bilo drugega za pričakovati, medaljo ?
Ksz
Vi ste men carji.
Nimate pojma kaj je naredil izbris.
Nimate pojma kaj je sproducirala Dezela.
A bili bi prvi tic v EU.
Vi ste men carji.
Nimate pojma kaj je naredil izbris.
Nimate pojma kaj je sproducirala Dezela.
A bili bi prvi tic v EU.
Meni se zdi,da je njenu do državljanstva predvsem zaradi tega,da bi se izognil kazenskemu pregonu, morda na Hrvaškem,v Bosni pa zagotovo.
General-major Milan Aksentijeviæ je rođen 1. 9. 1935 godine u porodici pravoslavnog sveæenika Živojina Aksentijeviæ u Kragujevcu. Roditelji su mu stradalu u čuvenom kragujevačkom masakru 1941 godine tijekom Drugog svjetkog rata. 1951 godine general Aksentijeviæ se preselio sa preostalom porodicom u NR Sloveniju. 1953 godine je završio Školu za aktivne inžinjerijsko-hemijske oficire Jugoslavenske narodne armije (JNA). Bio je član Saveza komunista Jugoslavije (KPJ). Početak aktivne vojne službe u JNA je započeo 1. 8. 1953 godine. 1977 godine general Aksentijeviæ je završio Visoku vojno-političku školu JNA i Školu narodne obrane, te poslijediplomski studij - smjer operatike. U JNA je tijekom karijere obnašao niz dužnosti. General Aksentijeviæ je obnašao poziciju delegata radnih ljudi na radu u JNA u Republičkoj skupštini SR Slovenije. Na toj poziciji je bio do 28. 8. 1991 godine. General Aksentijeviæ je, u vrijeme kada je izgledalo da su delegatski sistem i samoupravljanje dvije najvažnije stvari na svijetu, bio među najpopularnijim delegatima JNA. U novinama je bio prozvan "gospodin u uniformi". General Aksentijeviæ je do početka rata u Sloveniji živio i radio u Sloveniji 40 godina. U aprilu 1990 godine, na prvim višestranačkim izborima, bio je izabran kao jedini delegat JNA u Republičku skupštinu SR Slovenije. U maju 1991 godine izjasnio se da æe glasati protiv osamostaljenja SR Slovenije jer je to odluka koja nema plebiscit u Slovenskom narodu. 9. 7. 1991 godine, general Aksentijeviæ je bio isključen iz Zbora združenog djelovanja i Kluba neovisnih delegata pri Republičkoj skupštini. Nakon rata u Sloveniji general Aksentijeviæ je bio prekomandovan u Zagreb dokle mu je porodica ostala u Sloveniji. U jeku sukoba tj. rata u Hrvatskoj, 13. 9. 1991, bio je zarobljen sa skupinom oficira JNA kod Karlovca. Pripadnici Zbora narodne garde (ZNG) su taj dan na prostorima Slunjskih brda iz pješačkog naoružanja oštetili helikopter JNA koji je prevozio generala Aksentijeviæa i oficire JNA. Helikopter se prisilno spustio kod Tušiloviæa. General Aksentijeviæ je u zatvoru Remetinec proveo sedamdesetak dana, te je poslije bio razmijenjen za Antona Kikaša, hrvatskog građevinskog poduzetnika iz Toronta, koji je na svjetske naslovnice dospio kada je 31. 8. 1991 godine sa Boeingom 737 "Uganda airlinesa" sa 18 tona lakog pješakog i protuoklopnog naoružanja za ZNG sletio na zagrebački aerodrom Pleso gdje ga je potom uhapsila JNA. General Aksentijeviæ je od jula 1991 do 31. 12. 1991 bio pomoænik komandanta 5. vojne oblasti oružanih snaga SFRJ za moralno vaspitanje i pravne poslove, od 1. 1. 1992 do 8. 5. 1992 bio je pomoænik komandanta 2. vojne oblasti oružanih snaga SFRJ za moralno vaspitanje i pravne poslove. Prestanak aktivne vojne službe mu je nastupio 8. 5. 1992 godine, prestankom postojanja JNA. Iste godine nastavio je vojnu službu u novoformiranoj Vojsci Jugoslavije. General Aksentijeviæ je penzionisan 31. 8. 1992 godine.[1]
Borba za državljanstvo i prebivalište u Sloveniji
11. 1. 1992 godine Ministarstvo unutarnjih poslova Slovenije je generalu Aksentijeviæu oduzelo državljanstvo i bio je izbrisan iz registra stalnih stanovnika Slovenije.
General-major Milan Aksentijeviæ je rođen 1. 9. 1935 godine u porodici pravoslavnog sveæenika Živojina Aksentijeviæ u Kragujevcu. Roditelji su mu stradalu u čuvenom kragujevačkom masakru 1941 godine tijekom Drugog svjetkog rata. 1951 godine general Aksentijeviæ se preselio sa preostalom porodicom u NR Sloveniju. 1953 godine je završio Školu za aktivne inžinjerijsko-hemijske oficire Jugoslavenske narodne armije (JNA). Bio je član Saveza komunista Jugoslavije (KPJ). Početak aktivne vojne službe u JNA je započeo 1. 8. 1953 godine. 1977 godine general Aksentijeviæ je završio Visoku vojno-političku školu JNA i Školu narodne obrane, te poslijediplomski studij - smjer operatike. U JNA je tijekom karijere obnašao niz dužnosti. General Aksentijeviæ je obnašao poziciju delegata radnih ljudi na radu u JNA u Republičkoj skupštini SR Slovenije. Na toj poziciji je bio do 28. 8. 1991 godine. General Aksentijeviæ je, u vrijeme kada je izgledalo da su delegatski sistem i samoupravljanje dvije najvažnije stvari na svijetu, bio među najpopularnijim delegatima JNA. U novinama je bio prozvan "gospodin u uniformi". General Aksentijeviæ je do početka rata u Sloveniji živio i radio u Sloveniji 40 godina. U aprilu 1990 godine, na prvim višestranačkim izborima, bio je izabran kao jedini delegat JNA u Republičku skupštinu SR Slovenije. U maju 1991 godine izjasnio se da æe glasati protiv osamostaljenja SR Slovenije jer je to odluka koja nema plebiscit u Slovenskom narodu. 9. 7. 1991 godine, general Aksentijeviæ je bio isključen iz Zbora združenog djelovanja i Kluba neovisnih delegata pri Republičkoj skupštini. Nakon rata u Sloveniji general Aksentijeviæ je bio prekomandovan u Zagreb dokle mu je porodica ostala u Sloveniji. U jeku sukoba tj. rata u Hrvatskoj, 13. 9. 1991, bio je zarobljen sa skupinom oficira JNA kod Karlovca. Pripadnici Zbora narodne garde (ZNG) su taj dan na prostorima Slunjskih brda iz pješačkog naoružanja oštetili helikopter JNA koji je prevozio generala Aksentijeviæa i oficire JNA. Helikopter se prisilno spustio kod Tušiloviæa. General Aksentijeviæ je u zatvoru Remetinec proveo sedamdesetak dana, te je poslije bio razmijenjen za Antona Kikaša, hrvatskog građevinskog poduzetnika iz Toronta, koji je na svjetske naslovnice dospio kada je 31. 8. 1991 godine sa Boeingom 737 "Uganda airlinesa" sa 18 tona lakog pješakog i protuoklopnog naoružanja za ZNG sletio na zagrebački aerodrom Pleso gdje ga je potom uhapsila JNA. General Aksentijeviæ je od jula 1991 do 31. 12. 1991 bio pomoænik komandanta 5. vojne oblasti oružanih snaga SFRJ za moralno vaspitanje i pravne poslove, od 1. 1. 1992 do 8. 5. 1992 bio je pomoænik komandanta 2. vojne oblasti oružanih snaga SFRJ za moralno vaspitanje i pravne poslove. Prestanak aktivne vojne službe mu je nastupio 8. 5. 1992 godine, prestankom postojanja JNA. Iste godine nastavio je vojnu službu u novoformiranoj Vojsci Jugoslavije. General Aksentijeviæ je penzionisan 31. 8. 1992 godine.[1]
Borba za državljanstvo i prebivalište u Sloveniji
11. 1. 1992 godine Ministarstvo unutarnjih poslova Slovenije je generalu Aksentijeviæu oduzelo državljanstvo i bio je izbrisan iz registra stalnih stanovnika Slovenije.
