Hm, nevem kaj je že blo. Eno obdobje sem bil sistematičen s treningom in počasi dvigoval formo. Pol se mi je pa enkrat vse skupaj tko obrnilo. Včasih sem bil v reprezentanci za prosto plezanje. TEžek sem bil 75 kg in delal zgibe z eno roko. Potem sem imel eno nesrečo in sem počasi prihajal v formo. Tudi s pomočjo treningov z utežmi itd... Počasi sem spoznaval takšne oblike treninga in me je prevzelo. Plezat, kajtat, srfat, potaplat, veslat, itd... nisem več hodil, ker nisem imel časa, študiral sem, cele dneve delal ter treniral, predvsem pa nisem imel denarja. Končal sem s 114 kg in trebušnjaki za urezat. Pol sem se pa mal zamislu. Vse tiste strvari, ki sem jih rad delal so bile nemogoče. Ves sem bil zategnjen in ogromen. Ko danes gledam nazaj na tisti čas se mi zdi taka zguba cajta in mi je kr hudo. Jaz se ukvarjam s športom zato ker me prevzame tist občutek v steni, moč vode, na kateri veslam, lesk ledu, ko se v njega upre sonce itd... To je kvaliteta življenja, ne pa neko sadistično mučenje v telovadnici. Da pa tisto prvo lažje delam pa je treba trenirat. Kako trenirat in kaj potrebuješ ti je pa pol jasno.