Telo se prilagodi na vse. Jaz nisem mogel verjeti, kako so lahko starejše ženske, ko sem delal v jagodah, 8 ur prepognjene, ker me je v križu že po 2 urah tako bolelo, da sem mislil vse skupaj nekam zmetati. Isto se navadi telo na dolgotrajno fizično delo, na dvigovanje ogromnih kilaž ali na hitre treninge. Najboljše je najti nek kompromis.
Sam vidim, da če sem v formi (recimo temu, da hodim na fitnes, čeprav tam delam malenkost drugače od običajnega "fitneserja"), enostavno bolje funkcioniram. Lažje grem po stopnicah, imam mehkejši korak, lažje kaj zategnem, primem, dvignem, skratka čutim večjo moč, kot kadar ne treniram. Samo fitnesiranje, težke uteži vsaj 4x tedensko, konzumiranje ogromno beljakovin, pa mi ne ugaja. Se hitro počutim kot nek bajsi, le da sem bajsi iz mišic. Napihnjen kot piščanec, okoren, zategel, da si še zoknov ne moram normalno obuti. Ni to, to.
So pa rezultati spet odvisni od telesnih predispozicij. Fanta, ki trenira cca. 3 ure dnevno v prvi športni ligi (kondicijski treningi, težke uteži, medicinke itd.) sem z malo napora položil v mornarčku, pa deluje na videz pravi mrgan, po drugi strani pa je mene en kmečki pob položil za šalo. Sem šel trikrat z njim, da mi je kapnilo, da je enostavno premočan. Jebiga, eni so že po naravi takšni, da lahko treniram vsak dan, pa ne bom imel take roke kot oni.
Najbolj smešno na fitnesu pa mi je, ko se folk dere med dvigovanjem. Ok, nekaj jeze moraš imeti, ampak tisto ruljenje, da se te sliši na cesto, mi je pa tako smešno, joj.