Energetska preskrba gospodinjstev

Bojim se, da nas zgodovina zmeraj uči, da svet še ni pretirano stabilen.
Po prvi svetovni vojni so mislili, da večjega sranja ne bo, ker obstaja društvo narodov ("predhodnik" OZN).
Ko sem bil v srednji šoli je bila popularna šala, da boš delal kot carinik na Kolpi. Par let po koncu srednje je SFRJ razpadla z vojnami in se je to delovno mesto odprlo.
Niti v sanjah si ne bi mogel misliti, da pravzaprav dokaj nedolžno preživimo tako zaprtje sveta, ki ga je povzročil covid. Marca 2020 sem mislil, da bo trajalo kak teden . Zadnji vikend pred zaprtjem smo še imeli "veselico" s 500 nagužvanimi ljudmi v dvorani.
Danes se mi zdi malo verjetno, da bi doživeli redukcije elektrike in nestabilnost omrežja kot smo jo občasno v moji mladosti na vasi. TV je delal samo preko stabilizatorja in še to ne zmeraj, četudi je elektrika formalno bila.
Kdo ve, kaj bo jutri? Nekih resnih napovedi ni. Politika je po mojem občutku bolj čez "palec" določila nek obseg varčevanja in nihče si ne upa resno izračunati, če bo to šlo skozi tako na področju virov in porabe.
Prihodnost je negotova, kot je zmeraj bila. Pride kako desetletje, ko ne zgleda negotovo in mislimo, da smo svet stabilizirali. Pa ja ...

Upam, da se vam ljubi prebrati odlično razlago, zakaj je elektro trg takšen kot je. In prav temu, kar piše Varufakis se hoče UvdL in njena komisija na vsak način izognit!

Če bi nam skeniral članek bi ga lažje prebrali

Ups.

(GLOBALNA ARENA) Kolumna Janisa Varufakisa: Čas je, da razstrelimo trge električne energije​

07.09.2022 08.53
Janis Varufakis, nekdanji grški finančni minister in profesor ekonomije na univerzi v Atenah, Project Syndicate


Dvig cen zemeljskega plina je razkril, kaj vse gre lahko narobe, če simulirani trg vcepimo na naravni monopol






ANDREJ PETELINŠEK
Lopatice vetrnih turbin na hribih, ki jih vidim, ko pogledam skozi okno, se danes vrtijo še posebno hitro. Nevihta, ki se je razbesnela ponoči, je mimo, toda veter ne popušča ter prispeva dodatne kilovatne ure v električno omrežje, kar ne povzroča prav nobenih dodatnih stroškov (ali - v jeziku ekonomistov - marginalnih stroškov). Toda ljudje, ki že tako težko shajajo zaradi hitrorastočih življenjskih stroškov, morajo te kilovatne ure plačevati toliko, kot da bi za njihovo proizvodnjo uporabili najdražji utekočinjeni plin, do grških obal dostavljen iz Teksasa. To absurdno situacijo, v kateri se nismo znašli samo v Grčiji in Evropi, je treba odpraviti.
Absurdnost izvira iz zablode, da lahko države simulirajo konkurenčni in zatorej učinkoviti trg električne energije. Ker v naše domove ali delovne prostore vodi en sam električni kabel, bi to, če bi zadeve prepustili trgu, vodilo k popolnemu monopolu, česar pa si nihče ne želi. Toda vlade menijo, da bi lahko simulirale konkurenčni trg, da bi nadomestile javna podjetja za proizvodnjo in distribucijo elektrike. Vendar ga ne morejo.
Energetski sektor EU je dober primer tega, kakšno škodo je tržni fundamentalizem povzročil električnim omrežjem po vsem svetu. EU je svojim članicam naložila, naj električna omrežja ločijo od obratov za proizvodnjo električne energije in privatizirajo elektrarne, da bi ustvarile nova podjetja, ki bi konkurirala med seboj, da bi zagotavljala elektriko novemu podjetju, lastniku omrežja. To podjetje bi potem v zameno oddajalo svoje električne kable množici drugih podjetij, ki bi kupovala elektriko na debelo in nato na maloprodajnem trgu konkurirala med seboj za stranke. Konkurenca med proizvajalci bi minimizirala veleprodajno ceno, medtem ko bi konkurenca na maloprodajnem trgu končnim potrošnikom prinesla nizke cene in visokokakovostne storitve.


EPA
Toda nič od tega ne deluje niti v teoriji, sploh pa ne v praksi.
Simulirani trg se je soočil z nasprotujočimi si zahtevami: v vsakem trenutku zagotoviti minimalno količino elektrike v okviru omrežja in usmerjati investicije v zeleno energijo. Tržni fundamentalisti so predlagali naslednjo rešitev: vzpostavitev trga kuponov za emisije toplogrednih plinov in določanje cen na podlagi marginalnih stroškov, kar pomeni, da bi morala biti veleprodajna cena vsake kilovatne ure enaka ceni najdražje kilovatne ure.
Trg kuponov za emisije naj bi proizvajalce električne energije spodbudil, da preidejo na goriva, ki manj onesnažujejo okolje. V nasprotju s fiksnim davkom bi ceno izpusta tone toplogrednih plinov določil trg. V teoriji bi to pomenilo, da bolj ko bi se industrija zanašala na slaba goriva, kot je rjavi premog, večje bi bilo povpraševanje po EU-kuponih za emisije toplogrednih plinov. Zaradi tega bi se zvišala njihova cena, hkrati pa bi se okrepila motiviranost za prehod na zemeljski plin in, končno, na obnovljive vire energije.


Čas je za postopno ukinitev simuliranih trgov električne energije. Potrebujemo javna električna omrežja, kjer ceno elektrike sestavljajo povprečni stroški plus majhen pribitek

Namen določanja cen na podlagi marginalnih stroškov je bil zagotoviti minimalno raven oskrbe z električno energijo, tako da bi podjetja z nizkimi cenami električne energije spodkopala tista z visokimi. Cene bi podjetjem s poceni električno energijo zagotovile dovolj dobičkov in razlogov, da investirajo v čistejše, manj onesnažujoče vire energije.
Da si boste lažje predstavljali, kaj so imeli regulatorji v mislih, pomislite na hidroelektrarno in termoelektrarno. Fiksni stroški gradnje hidroelektrarne so sicer ogromni, toda marginalnih stroškov potem skorajda ni: ko začne enkrat voda obračati njene turbine, naslednja kilovatna ura elektrike, ki jo elektrarna proizvede, ne stane prav nič več. Nasprotno pa je izgradnja termoelektrarne cenejša, toda marginalni stroški so višji zaradi fiksne količine dragega premoga, nujne za proizvodnjo ene kilovatne ure elektrike.
S fiksiranjem cene kilovatne ure elektrike, proizvedene v hidroelektrarni, tako da ta ni bila nižja od marginalnih stroškov proizvodnje kilovatne ure elektrike s pomočjo premoga, je hotela EU hidroelektrarne nagraditi z visokim dobičkom, ki – tako so upali regulatorji – bi ga investirale v dodatne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Termoelektrarna po drugi strani ne bi ustvarila skoraj nobenega dobička (saj bi ob takih cenah komajda pokrila marginalne stroške), hkrati pa bi morala vedno več denarja namenjati za nakup kuponov za emisije, ki bi jih potrebovala, da bi lahko še naprej onesnaževala okolje.
Toda realnost je bila manj prizanesljiva od teorije. Pandemija je povzročila hude motnje v globalnih oskrbovalnih verigah in cene zemeljskega plina so se zvišale, nato pa so se po ruski invaziji na Ukrajino potrojile. Premog, ki najbolj onesnažuje okolje, naenkrat ni bil več najdražji, kar je spodbudilo nove dolgoročne investicije v fosilna goriva in infrastrukturo za utekočinjeni zemeljski plin. Določanje cen na podlagi marginalnih stroškov je obratom za proizvodnjo električne energije omogočilo, da so izdajali visoke račune ogorčenim odjemalcem, ki so spoznali, da plačujejo veliko več, kot so povprečni stroški proizvodnje električne energije. Nobeno presenečenje ni, da je javnost, ker v lopaticah, ki se vrtijo nad njihovimi glavami in kazijo pokrajino, ni videla nobene koristi ne zanje ne za okolje, začela nasprotovati vetrnim turbinam.


ANDREJ PETELINŠEK
Dvig cen zemeljskega plina je razkril, kaj vse gre lahko narobe, če simulirani trg vcepimo na naravni monopol. Videli smo lahko prav vse – kako zlahka proizvajalci na skrivaj sodelujejo pri fiksiranju veleprodajnih cen, kako začnejo državljani zaradi njihovih odvratno visokih dobičkov, zlasti tistih, ustvarjenih s prodajo električne energije iz obnovljivih virov, nasprotovati zeleni tranziciji, kako režim simuliranega trga ovira skupne nabave, po zaslugi katerih bi se lahko znižali izdatki revnejših držav za energijo, kako se maloprodajni trg električne energije spremeni v kazino, v katerem podjetja špekulirajo glede bodočih cen elektrike, kujejo dobičke v času ugodnih razmer in zahtevajo državno pomoč v težkih časih.

Janis Varufakis
ROBERT BALEN
Nastopil je čas za postopno ukinitev simuliranih trgov električne energije. Namesto njih potrebujemo javna električna omrežja, kjer ceno elektrike sestavljajo povprečni stroški plus majhen pribitek. Potrebujemo davek na ogljik, da bomo lahko z izkupičkom od tega davka odškodovali revnejše državljane. Potrebujemo obsežne investicije v zelene tehnologije prihodnosti (kot sta zeleni vodik in ogromne plavajoče vetrne farme). In, končno, potrebujemo lokalna omrežja obstoječih obnovljivih virov (sonce, veter in baterije) v občinski lasti, s čimer bodo lokalne skupnosti postale lastnice, upraviteljice in porabnice proizvedene električne energije.

Zanimivo:

Ekstremist.

Podobne napovedi, drug vir: Strokovnjak Slovence posvaril pred veliko napako, ki jo je naredila Nemčija
V glavnem politika zadnja leta načrtuje neke prehode na X vire povsem brez realne osnove.

Uporabnik jonny77 je napisal:

Ekstremist.

Klikni za razširitev

Zakaj? Ker pravi da sta tvoja TČ in paneli na strehi zabloda?

Uporabnik Pepe je napisal:

Podobne napovedi, drug vir: Strokovnjak Slovence posvaril pred veliko napako, ki jo je naredila Nemčija
V glavnem politika zadnja leta načrtuje neke prehode na X vire povsem brez realne osnove.

Klikni za razširitev

Ja, Nemci so popolnoma zavozili, ostali še nismo. Mislim, da bo po tej zimi jasno, da je elektrifikacija prometa brez gradnje elektrarn ena velika zabloda.

Uporabnik kalbo je napisal:

Zakaj? Ker pravi da sta tvoja TČ in paneli na strehi zabloda?

Klikni za razširitev

Moja TČ in SE sta na strehi z vsemi papirji.

Plačano iz moje denarnice, subvencijo sem dobil za TČ, ker smo šli iz kurilnega tj. 1.5k€, investicija je bila z SE 25k€.
Za SE nisem prosil subvencije, tako, da ti nič nisem ukradel.

Je pa res, da so ljudje skrajno nerazgledani in enačijo SE na hiši s tisto na industrijskih objektih, poljih, nabrežinah, ki so pa res subvencionirane na "podli" način.
Da vsi plačujemo OVE in SPTE je kriminal, kjer se bogati še bolj bogatijo Borzen!

Teb sončna elektrarna na strehi bolj slabo pomaga, če ti pozim ne bo v TČ dostavljala štroma turbina na vodo ali na paro. O tem govori ta človek, ki si ga označil za ekstremista, čeprav govori čisto logične stvari, ki bi morale bit jasne vsakemu otroku. Mene pa tvoja TČ ne moti, prav tako SE ne.

Uporabnik philips je napisal:

Ker kurjenje nafte pa je dolgoročno stabilno...

Z elektrifikacijo prometa ni nič narobe, ampa prvo je treba infrastrukturo zrihtati. V bisvu ti električni avti rešijo ogromno trenutnih težav omrežja, saj ko bo enkrat smart grid bo lahko avto samodejno kuril viške s polnenjem in pri špicah celo oddajal elektriko nazaj v omrežje (za kar ti bodo seveda še plačali).

Klikni za razširitev

Brez gradnje elektrarn, ki ne bodo odvisne od ruskega plina to žal ne bo mogoče.

EDIT: Nemškemu zelenemu sistemu manjka en ključen faktor, to je tehnologija hrambe elektrike, ki jo ta hip nadomeščajo elektratne na putinov plin. kar pa ni OK, to je jasno.

Uporabnik jonny77 je napisal:

Za SE nisem prosil subvencije, tako, da ti nič nisem ukradel.

Klikni za razširitev

To drži samo delno. Dokler bo tak obračun, da višek lahko "akumuliraš" v omrežje in ga nekoč porabiš nazaj, ko se proizvede po kdove kaki ceni, gre seveda za "krajo", ki jo mora nekdo plačati. Na dolgi rok gotovo ostali potrošniki, ker se dobičku nobeno energetsko podjetje ne bo odreklo.
Ni mišljeno nič osebnega in je seveda prav, da si to izkoristil. Če ne bi ti, bi pa kdo drug na istem delu omrežja. Naš sistem je tak, da prav pravičen in dolgoročno vzdržen ni. Verjetno je med bolj radodarnimi v EU.

Vsekakor rabimo dodatne vire elektrike, ki delujejo približno enako 365 dni v letu, 24 ur na dan. Kako dolgo trajajo v Sloveniji postopki, smo roke za resen začetek najbrž že davno zamudili.

Uporabnik kalbo je napisal:

Teb sončna elektrarna na strehi bolj slabo pomaga, če ti pozim ne bo v TČ dostavljala štroma turbina na vodo ali na paro. O tem govori ta človek, ki si ga označil za ekstremista, čeprav govori čisto logične stvari, ki bi morale bit jasne vsakemu otroku. Mene pa tvoja TČ ne moti, prav tako SE ne.

Klikni za razširitev

Pa sem prispeval k zmanjšanju kurjenja premoga takrat ko moja SE dela?
Za vse moje viške, se je nekje privarčevalo nekaj premoga ali plina, ki ga pa prosim naj skurijo za mene, takrat ko sonca ni.
Ali pa naj v NUK malo gumb v levo obrnejo, ko sonce žge in v desno ko ga ni.

Po kmečko, otročje.

Uporabnik Pepe je napisal:

To drži samo delno. Dokler bo tak obračun, da višek lahko "akumuliraš" v omrežje in ga nekoč porabiš nazaj, ko se proizvede po kdove kaki ceni, gre seveda za "krajo", ki jo mora nekdo plačati. Na dolgi rok gotovo ostali potrošniki, ker se dobičku nobeno energetsko podjetje ne bo odreklo.
Ni mišljeno nič osebnega in je seveda prav, da si to izkoristil. Če ne bi ti, bi pa kdo drug na istem delu omrežja. Naš sistem je tak, da prav pravičen in dolgoročno vzdržen ni. Verjetno je med bolj radodarnimi v EU.

Vsekakor rabimo dodatne vire elektrike, ki delujejo približno enako 365 dni v letu, 24 ur na dan. Kako dolgo trajajo v Sloveniji postopki, smo roke za resen začetek najbrž že davno zamudili.

Klikni za razširitev

Ampak hišni priključek je kaplja v morje napram prodaji elektrike prek borzena.
Če ne bi imeli potratne bajte, bi že zdavnej imel baterijo v hiši.

Zdaj še pač "izkoriščam" sistem kot je.

Problem je, ker govoriš od viškov, kot da se lahko nekam nalagajo. Zaenkrat te tehnologije ni.

PS: Baterije niso pocen.

Uporabnik kalbo je napisal:

Problem je, ker govoriš od viškov, kot da se lahko nekam nalagajo. Zaenkrat te tehnologije ni.

PS: Baterije niso pocen.

Klikni za razširitev

Seveda se odlagajo. V obliki manj pokurjenega premoga ali plina tekom sončnega dneva

Baterija je poceni, celo takrat ko lahko laufaš bajto ko iz omrežja ni štroma.