Energetska preskrba gospodinjstev

Uporabnik Samo Izoliranc je napisal:

Po mojih izkušnjah imate še kakih 15 dni časa, da začnete s pridobitvijo Elektro soglasja za SE in potem dejansko izvedete priklop pred 31.12.2023.

Klikni za razširitev

Uporabnik Gavran je napisal:

kar naj ta trola razloži kako in kam bo shranjevala elektriko, ki jo Slovenija porabi v januarju in februarju, ko paneli proizvajajo ravno za polnjenje mobitelov

Klikni za razširitev

O (ne)odgovornosti za energetsko politiko​

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je v ponedeljek na strateškem svetu za energetski prehod v okviru GZS z nekaj izjavami poskrbela za precej razburjenja med prisotnimi. Omejil se bom na eno. Sekretarka je rekla, da so stroški električne energije iz fotovoltaike, vključno s stroškom shranjevanja, nižji od cene energije iz nove jedrske elektrarne. Pri čemer se je nekritično sklicevala na poročilo svetovalnega podjetja Lazard in njegovo oceno »izravnanih stroškov električne energije« (LCOE).
Sklicevanje na LCOE-številke z namenom primerjave stroškov proizvodnje električne energije med različnimi viri je izjemno sporno in zavajajoče. Če pobrskate po strokovni literaturi, boste našli nekaj tisoč znanstvenih in strokovnih člankov, ki nizajo resne argumente proti relevantnosti metodologije LCOE. Če v Google vtipkate niz »what is wrong with LCOE«, dobite 106.000 zadetkov.


Stroka metodologiji LCOE očita, da ne vključuje vseh stroškov posameznih proizvodnih virov. Omejil se bom na ključne. Prvič, LCOE ne vključuje polnega stroška proizvodnje energije nestabilnih oziroma občasnih virov, kot sta sonce in veter. Glede fotovoltaike LCOE zajema samo strošek postavitve sistema, zanemari pa dejstvo, da je sonce zgolj občasen in nestabilen vir energije. Za čas, ko sonce ne sije, je treba postaviti nadomestne vire, to pa so običajno plinsko-parne elektrarne. Torej je v LCOE za fotovoltaiko in vetrnice treba dodati še stroške investicij v nadomestne vire in stroške goriva, kar podvoji ceno.


Drugič, LCOE ne upošteva stroškov vključitve obnovljivih virov energije v elektroenergetski sistem. Ne upošteva stroškov nadgradnje distribucijskega sistema in ne upošteva povečanih stroškov regulacije sistema (kar pri Lazardu priznavajo že na prvi strani). Sonce in veter sta nestabilna vira, odvisna od vremena in letnega časa, operater elektroenergetskega sistema pa mora ves čas vzdrževati konstantno voltažo in frekvenco sistema, sicer sistem kolapsira. Zato morajo imeti operaterji ves čas v rezervi presežne kapacitete, ki jih lahko vklopijo, »ko oblak prekrije sonce«, ali kompenzirati izgube ponudnikov, ki se jih odklopi od omrežja v času viškov energije. In to stane. Zaradi tega je električna energija v Nemčiji za 60 do 70 odstotkov dražja kot v Franciji. Na splošno velja, da z naraščanjem deleža obnovljivih virov v porabi elektrike narašča cena električne energije (Kalifornija, Nemčija, Velika Britanija itd.), kar je v nasprotju s tem, kar kažejo LCOE-številke.


In tretjič, za izgradnjo polno funkcionalnega energetskega sistema je treba pri občasnih in sezonskih virih električne energije LCOE dodati še stroške shranjevanja. Lazard to zadnjih nekaj let upošteva z metriko izravnanih stroškov shranjevanja (LCOS). Zadnje poročilo iz aprila letos tako za nerezidenčno investicijo v kombinacijo solarne elektrarne in baterije navaja razpon cen elektrike od 110 do 131 dolarjev za megavatno uro (za razliko od jedrske energije, kjer navaja visoko ceno v razponu od 138 do 230 dolarjev/MWh). Vendar Lazard upošteva velikost baterije zgolj 50 MW in samo za štiri ure shrambe energije.


Pri fotovoltaiki torej Lazard povsem zanemarja stroške dolgoročnega shranjevanja energije. Denimo strošek shranjevanja celotnih poletnih viškov energije za zimske mesece. Tako velike baterije tehnično in fizično sploh ni mogoče izdelati. Možno je posredno shranjevanje prek pretvorbe v sintetični metan ali vodik. Toda tukaj se v procesih transformacije izgubi približno polovica energije, hkrati pa nimamo odgovora, kam shraniti te poleti ustvarjene količine sintetičnega plina in vodika in koliko bi to stalo.


Hkrati analiza stroškov shranjevanja energije ne vključuje številnih drugih pomembnih dejavnikov. Kot priznavajo v Lazardu (str. 15), analiza ne vključuje stroškov nadgradnje omrežja, prenosnih zmogljivosti, prezasedenosti omrežja in stroškov povečane regulacije elektroenergetskega sistema. Ne vključuje stroškov razvoja novih tehnologij, brez katerih shranjevanje ne bo mogoče. Povsem zanemarja »družbene in eksterne okoljske učinke ter dolgoročne druge in družbene posledice različnih tehnologij sistemov za shranjevanje energije, ki jih je težko izmeriti« (npr. pridobivanje virov, odlaganje ob koncu življenjske dobe, povezano z litijevimi ioni, varnostna tveganja itd.).


Naj ponovim, da boste lažje razumeli, na kaj stavi uradna evropska in aktualna slovenska politika. Prvič, poleti ustvarjenih viškov električne energije iz sonca ne moremo shraniti do zime, ko jo potrebujemo za poganjanje toplotnih črpalk za ogrevanje. Drugič, če jo želimo pretvoriti v energetske nadomestke, moramo poleti ustvariti dvakrat več elektrike in investirati v dvakrat večje solarne kapacitete. Tretjič, ne vemo še, kam shraniti te velike količine nadomestkov do zime in koliko bi to stalo. In četrtič, povsem zanemarimo stroške nadgradnje distribucijskega in prenosnega omrežja ter stroške regulacije sistema, povsem zanemarimo stroške razvoja novih tehnologij in povsem zanemarimo negativne socialne in okoljske učinke, povezane s pridobivanjem potrebnih materialov in odlaganjem odsluženih panelov, vetrnic in baterij.


Kako razumna se vam na tej osnovi zdi stava na obnovljive vire sonca in vetra kot temelja »zelenega« prehoda in njuno preferiranje pred jedrsko energijo? Kako razumni se vam zdijo politiki, ki to propagirajo, ne da bi trenili z očesom?


Oprostite, ampak meni to deluje bodisi kot popolno neznanje (na kar smo pri zelenih politikih že navajeni) ali pa kot politična manipulacija, katere interes je šele treba razkriti. Oboje je enako družbeno škodljivo.

Klikni za razširitev

Uporabnik jonny77 je napisal:

Če jo postavim jaz, soseda nič ne stane, elektriko pa dobi

Klikni za razširitev

Uporabnik jest5 je napisal:

No, če si na netmetering, soseda stane tvoja elektrarna.

Klikni za razširitev

Uporabnik Samo Izoliranc je napisal:

Kako to misliš?

Klikni za razširitev

Uporabnik Samo Izoliranc je napisal:

Smo že XYZ krat to debatirali in lahko tudi tako gledamo, da zaradi nas s SE pač na lep sončen dan ostaneta "dve kili kolna" na TEŠovi deponiji, ki jih pač takrat skurijo ko ni sonca.

Klikni za razširitev

Uporabnik Samo Izoliranc je napisal:

In za zaključek - koliko misliš da bi ti plačeval elektriko, če bi vse SE izklopili?

Klikni za razširitev

Uporabnik jest5 je napisal:

Smo ja. Da tudi regulacija v TEŠ stane, ter da ima elektrarna slabši izkoristek, če ne deluje na optimalni moči.

Klikni za razširitev

Uporabnik jonny77 je napisal:

Koliko Mwh fotovoltajike pa je bilo zgrajenih z državnim denarjem?

Če jo postavim jaz, soseda nič ne stane, elektriko pa dobi. Suncontract jo obračuna po -10% in zaračuna po +10% od tržne cene.

Vse moje SE sem postavil z mojim denarjem. Nič nisem dobil od soseda ali od države za postavitev. In vse so za znižanje stroškov EE v proizvodnem podjetju.


Pa P Damjan ga tudi serje z zadnjimi odstavki. Tip nima pojma kaj je napisal.

Klikni za razširitev

Uporabnik jest5 je napisal:

Tako kot je.
Netmetering je subvecija, kjer omrežje izkoriščaš kot baterijo. Stroške povezane s tem ti krijejo drugi odjemalci

Klikni za razširitev

Uporabnik jonny77 je napisal:

Se pravi boljše da SE ne obstajajo?

Klikni za razširitev

Uporabnik Samo Izoliranc je napisal:

Še enkrat in tokrat zadnjič, ker očitno ne veš odgovora, te vprašam: kako točno drugi subvencionirajo tvojo SE oz. tvoje "hranjenje" proizvedene elektrike v EE omrežju?

Klikni za razširitev

In ja se strinjam v idealnem svetu bi imeli en vir energije, ki bi ga vsi zastonj in neomejeno uporabljali! Uh, čaki, čaki, saj ga že imamo: SONCE!

Klikni za razširitev

Uporabnik jest5 je napisal:

Mislim, da nisi dovolj podkovan, da bi ti lahko razlagal. Ker v nasprotnem primeru bi to že itak vedel.

Ti dam pa en tak čisto preprost odgovor. Zakaj imaš netmetering? Zakaj nisi raje s svojo SE prosto na trgu? A se ne splača? Se investicija ne pokrije?
Zakaj sedaj vsi hitijo s postavitvijo SE, ko se bodo spremenili pogoji(manj subvencioniranja)? A bo potem manj rentabilno?




Tu se vidi, koliko razumeš

Klikni za razširitev

Uporabnik Samo Izoliranc je napisal:

Vsi ki so postavljali SE za trg - tolčejo debel profit - to je tudi smisel neke proizvodnje.

Klikni za razširitev

Uporabnik jonny77 je napisal:

Se pravi boljše da SE ne obstajajo?

Klikni za razširitev

Uporabnik SJTV1 je napisal:

In seveda primerno pozabi, da ,metrika pri ceni JE ne všteva shranjevanja odpadkov ... Ko ni zastonj.

Klikni za razširitev

NEK oziroma oba družbenika v svoje stroške in posledično ceno električne energije vključujejo tudi vse stroške razgradnje in končnega odlaganja radioaktivnih odpadkov.

Klikni za razširitev

Cena električne energije, proizvedene v jedrskih elektrarnah, je v primerjavi z drugimi viri energije visoko konkurenčna

Jedrska energija zagotavlja cenovno dostopnost oskrbe z električno energijo predvsem v primerjavi z drugimi viri energije oziroma tehnologijami, ki zagotavljajo proizvodnjo električne energije enakomerno 24 ur dnevno. NEK oziroma oba družbenika v svoje stroške in posledično ceno električne...

www.nek.si

Uporabnik bizi je napisal:

Seveda to ni res

Cena električne energije, proizvedene v jedrskih elektrarnah, je v primerjavi z drugimi viri energije visoko konkurenčna

Jedrska energija zagotavlja cenovno dostopnost oskrbe z električno energijo predvsem v primerjavi z drugimi viri energije oziroma tehnologijami, ki zagotavljajo proizvodnjo električne energije enakomerno 24 ur dnevno. NEK oziroma oba družbenika v svoje stroške in posledično ceno električne...

www.nek.si

Klikni za razširitev