Modeliranje epidemije: Katastrofičnih razmer (še) ni bilo
Vlada je odlok o uvedbi pogoja PCT utemeljevala tudi z napovedjo katastrofalne pandemične jeseni, ko naj bi slovensko zdravstvo trčilo ob rob zmogljivosti. Sklicevala se je na napoved Leona Cizlja z Instituta Jožefa Stefana. Cizelj se je zmotil.
Epidemiološke razmere v Sloveniji so slabe. Po podatkih o tedenskem povprečju na novo okuženih na 100.000 prebivalcev smo na petem mestu med državami EU, slabše je le še v Latviji, Romuniji, Litvi in Estoniji. V 13 slovenskih bolnišnicah je bilo v petek hospitaliziranih 417 bolnikov; te v povprečju sprejmejo okoli 40 novih bolnikov s covidom-19 na dan. Na oddelkih za intenzivno nego jih je že 120.
Leon Cizelj z Instituta Jožefa Stefana (IJS) je konec avgusta napovedal še bistveno slabše razmere v četrtem valu epidemije. V skladu z njegovimi izračuni bi morali že v drugi polovici septembra našteti več kot 2000 na novo okuženih na dan. »Pri 2000 pozitivnih testih na dan računam, da bo šlo v bolnišnice 60 ljudi na dan,« je napovedal za STA. Njegove napovedi so bile ena od strokovnih podlag za uvedbo pogoja PCT.
Čez dva meseca ne bo več moglo biti slabše
Črne prognoze se niso udejanjile. To je v četrtek ugotavljal tudi minister za zdravje Janez Poklukar. »Rad bi pojasnil napovedi, ki so bile podlaga za ukrepe in uvedbo pogoja PCT. Napovedi IJS z dne 29. avgusta so kazale, da bi brez ukrepov imeli v sredini oktobra v bolnišnicah skoraj 3000 ljudi, na intenzivnih enotah pa blizu 600 ljudi,« je razložil. »Takrat je kazalo, da bi lahko samo od sredine julija našteli tisoč smrti več. To je skoraj trikrat več kot ob lanskoletnem maksimumu. To nas je močno skrbelo. Imeli smo izkušnjo drugega vala, ko se nam je število okuženih jeseni močno povzpelo.« Poklukar je prepričan, da je pogoj PCT že danes rešil življenje vsaj 1000 ljudi.
»Pri napovedovanju epidemije smo vedno veseli, če se zmotimo navzdol in se razmere niso zapeljale tja, kamor bi se lahko,« je
Dnevniku povedal nuklearni fizik
Leon Cizelj. Svojo zmotno napoved je utemeljil na domnevi, da bo z začetkom šolskega leta strmo naraslo število okužb med otroki in mladostniki. Obenem je alarm sprožila ugotovitev, da se je epidemija pospeševala hitreje kot v istem obdobju lani. »Očitno so se ljudje letos odzvali prej in na pravi način,« domneva Cizelj.
Pogoj PCT po njegovem prepričanju ni edini razlog, zakaj so razmere boljše od napovedanih. »Če zelo poenostavim, smo danes v situaciji, ko imamo v družbi še približno 500.000 oseb, ki lahko zbolijo zaradi covida,« razloži. »To število se zaradi cepljenja in okužb zmanjša za približno 100.000 na mesec. Če bo trend vztrajal, bomo čez dva meseca na točki, ko bodo vsi kazalniki šli le še navzdol.« Kar ne pomeni, da se razmere do takrat ne morejo več dramatično poslabšati. »Vstopamo v sezono respiratornih okužb, več se bomo zadrževali v zaprtih prostorih. Zato lahko še zmeraj doživimo strmo rast okužb in hospitalizacij,« domneva fizik.
Niso vsi modelarji epidemije tako zelo zgrešili. Natančnejša je bila napoved
Janeza Žiberta z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani.
Konec avgusta je napovedal, da bo četrti val dosegel vrh v drugi polovici oktobra in da bo tedaj do 1000 hospitaliziranih in manj kot 200 bolnikov v oddelkih za intenzivno terapijo.
»Izhajal sem iz okoliščine, da imamo v državi več kot milijon cepljenih, in iz ocene o približno 600.000 prebolelih. V državi torej nimamo več toliko dovzetnih za okužbo. Natančneje sem tudi modeliral vplive cepljenja in prebolevanja v različnih starostnih skupinah,« je svoj model pojasnil Žibert. Krivulja števila novookuženih tačas nima več trenda rasti, vztraja na platoju. Je to dobra ali slaba novica? »Odvisno, pri kateri številki se ustavi rast,« odgovori. »Pri nas se je ustalila pri dobrih 800 novih primerih na dan, kar ni dobro. Vendarle je spodbudno, da se je efektivno reprodukcijsko število ustalilo okoli 1, kar je v bistvu prvi cilj pri obvladovanju epidemije. Po tem je ključno, da bi ga potisnili pod 1.«
Namesto požara imamo posamezna žarišča
Zakaj dnevno število na novo okuženih ne narašča več? »Razlogov je več,« pravi analitik epidemije. »Prvi je že omenjena okoliščina, da je v družbi znatno število prebolelih in cepljenih, zaradi česa se virus ne more več enakomerno širiti. V drugem valu, ko smo imeli veliko število okuženih skoraj povsod po Sloveniji, se je lahko razplamtel kot požar in tedaj je bilo možno z modeli napovedati, kdaj bomo dosegli vrh in kako bi lahko z ukrepi, ki bi znižali reprodukcijsko število, vplivali na potek epidemije. Zdaj imamo posamezna žarišča, ena zagorijo prej, druga pozneje. Simuliranje postane bolj kompleksno. Kljub temu
je možno pokazati, da se pri neenakomernem širjenju epidemije 'zgodi' plato, ki traja toliko časa, kolikor imamo še posameznih žarišč epidemije.«
Učinka pogoja PCT ni mogoče natančno določiti. Že zaradi tega ne, ker zaustavljanje naraščanja krivulj sovpade z dnem uvedbe pogoja PCT. Nemogoče je, da bi ukrep takoj pokazal svoj učinek, širitev virusa v populaciji namreč opazujemo s približno enotedensko zamudo, kar predstavlja dobo od okužbe do rezultata testa. Obenem je treba upoštevati dejstvo, da se PCT v praski ne izvaja tako striktno, kot predvideva odlok.
Bolnišnične obravnave bodo naraščale, a ne kritično
Kaj Žibert napoveduje za prihodnje tedne? »Še nekaj časa bo število novih okužb dokaj konstantno, število bolnišničnih obravnav bo naraščalo, a ne do kritičnih vrednosti. Razmere v oddelkih za intenzivno terapijo bodo bolj nihale, te je težje napovedati. Verjetno bo v prihodnjih tednih razmere poslabševalo še hladnejše vreme, zaradi katerega se bomo več zadrževali v zaprtih prostorih. Kljub temu ne pričakujem drastičnega poslabšanja. To bi kvečjemu utegnila povzročiti nova, še nevarnejša različica virusa, proti kateri cepljenje ne bi pomagalo ali bi bili poteki bolezni težji.
Kako aktualne epidemiološke razmere utemeljuje NIJZ? »Težko je podati oceno, kateri dejavniki so ključni,« pravijo, »gotovo je na epidemiološko sliko vplivalo dejstvo, da je bilo v mesecu dni opravljenih več 200.000 cepljenj in je bil obenem uveden pogoj PCT, ki se izkazuje kot učinkovito orodje za obvladovanje epidemije in zajezitev veliko bolj nalezljive različice delta.« Določen vpliv so verjetno prispevale tudi ugodne vremenske razmere, zaradi katerih so številne aktivnosti prebivalstva potekale na prostem in ne v zaprtih prostorih, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Cepilni pospešek je bil kratke sape
Učinek uvedbe pogoja PCT je imel kratkotrajen pozitiven učinek na cepljenje proti covidu-19. Podatki NIJZ razkrivajo, da je po objavi odloka o pogojih izpolnjevanja pogoja PCT sledil naval na cepilne centre, ki je vrhunec dosegel 16. septembra; takrat so v enem dnevu prvič cepili 13.841 oseb. Od takrat tedensko povprečje cepljenih vztrajno pada. Po objavi, da je 20-letnica umrla zaradi zapleta po cepljenju s cepivom janssen, je zdrsnilo celo pod skrb zbujajoče slabo poletno povprečje. Julija in avgusta se je v povprečju cepilo okoli 2500 ljudi na dan. Aktualno povprečje je komaj 810 cepljenih v enem dnevu. Najvišje povprečje smo imeli v drugi polovici maja, ko se je cepilo skoraj 11.000 ljudi na dan.