delno kopiran članek v
Dnevniku:
V ponedeljek, 26. septembra, je voditelj televizijskega dnevnika poročal: dobra novica, epidemija se umirja, potrjenih primerov okužb je bilo včeraj
šest manj kot prejšnjo nedeljo. Če bi vrgel pogled na podatke prejšnje nedelje – morda je on vodil dnevnik – bi videl, da so takrat opravili 250 več PCR-testov. Ko to uskladimo, se dobra novica spremeni v slabo: okužb ni bilo manj, ampak
46 več.
Ta teden smo v četrtek slišali še eno spodbudno novico: sedemdnevno povprečje novih okužb je za
sedem primerov manjše kot teden poprej. Če bi televizijski uredniki pogledali na Sledilnik, bi bila novica še boljša: razlika med neobdelanimi številkami kaže zmanjšanje za 29 primerov. Žal se tudi tu po uskladitvi s številom testiranj dobra novica spremeni v slabo: število primerov ni za sedem ali 29 manjše, ampak
za 11 večje.
Na televiziji najbrž ne računajo sami, pomagajo jim
strokovnjaki. Eden od njih je znanstvenik Leon Cizelj z
Instituta Jožef Stefan. Ta je že teden dni po uvedbi PCT-pogoja izjavil, da se krivulje obračajo navzdol, in
zasluge pripisal ukrepu. V naslednjih dneh so na televiziji in v tiskanih medijih večkrat navajali zapis s spletne strani Instituta Jožef Stefan, da se naraščanje epidemije upočasnjuje in da to po njihovi oceni (ni jasno, čigavi) pomeni, da pogoj PCT dobro deluje. Te izjave nisem našel, morda so jo odstranili, našel pa sem opozorilo, »da širitev virusa v populaciji opazujemo s približno enotedenskim zamikom, kar predstavlja dobo od okužbe do rezultata testa«. To pomeni, da obračanje krivulj navzdol v prvem tednu po uvedbi PCT-pogoja
ni zasluga tega pogoja.
Tudi »strokovno medicinsko« pojasnjevanje ministrstva za zdravje, zakaj so osebam, ki so se cepile s cepivom Janssen, že na dan cepljenja podelili status cepljene osebe, sodi v rubriko
neumnosti in strokovne nepoštenosti. Vsebina je naslednja: »Gre za administrativen ukrep,
da ljudje ne bi bili podvrženi stroškom testiranja, ob zavedanju, da imunska zaščita nastopi 14 dni po cepljenju… Ob tem dodajamo, da omenjeni ukrep ni poslabšal epidemiološke situacije ali povzročil večjega pritiska na bolnišnice, kar pomeni, da so se ljudje zavedali, da imunost nastopi po 14 dneh.«
Bilo bi bolje, da bi molčali. Ali je res šlo za to, da so cepljenim hoteli prihraniti stroške?
Namesto da so jih oprostili testiranja in s tem kršili lastni PCT-ukrep, bi jim lahko zagotovili brezplačno testiranje. Zatrjevanje, da določilo o takojšnji varnosti cepiva, ki v resnici začne ščititi šele po dveh tednih, ni poslabšalo epidemiološke situacije (česar ni mogoče dokazati), pa bo šlo v
anale najneumnejših strokovnih argumentacij: pisci trdijo, da so se cepljeni zavedali nevarnosti in niso ravnali tako neumno, kot jim je dovoljevalo vladno določilo. Manjkal je samo še stavek:
umrla je samo ena oseba, ki pa si je sama kriva, ker se nam je pustila zavesti.
Iz vsesplošnega izmikanja odgovornosti je mogoče razbrati, da nekateri, ne pa vsi
člani dveh svetovalnih skupin za covid-19
niso vedeli, da bo vlada sprejela strokovno nevzdržno določilo o cepivu Janssen, da pa je NIJZ pravočasno opozoril ministrstvo za zdravje, »da ima epidemiološka služba težave zaradi omenjenega odloka, ker je ta v neskladju s strokovnimi spoznanji, ki kažejo, da zaščita ni vzpostavljena takoj po cepljenju«.
Ampak že dan kasneje so zanj vedeli vsi. Zaradi strokovne poštenosti in odgovornosti do ljudi bi morali ljudi javno opozoriti in odloku nasprotovati. Pravočasno pa je vedel
minister za zdravje, sodeloval je pri sprejemanju odloka. Minister za zdravje je zadnji branik strokovne poštenosti in zdravja ljudi pred nestrokovnimi posegi vlade. Nič ga ne opravičuje.
Z odlokom se je strinjal, čeprav je vedel, da je nevaren.