Tu vsi samo debatiramo, kaj vse bi bilo potrebno narediti. Nobeden, pa ne migne s qrcom. Enostavno bi morali začeti tudi nekaj delati. Gremo v LJ pred parlament ali NIJZ in tam vstrajat dokler se nekaj ne stori. Ko bo nekdo umrl, ker ni bil pravočasno obravnavan pri zdravniku, pa se bodo izgovarjali drug na drugega.
Vsak sam mora nekaj narest. Zase vem, da se pri zdravniku na klasične floskule nikoli ne pustim odgnat, če vem, da se mi godi krivica. Če bi bil tisti petletnik s sepso moj otrok, me iz urgence nikakor ne bi dobil razen s policijo. Seveda, če hočeš kaj dosečt, kolerični izpadi niso način, ker jim serviraš na pladnju razlog, da te odpikajo. Mirno, spoštljivo in odločno, edino pogled pa lohk ubija.
Je blo zanimivo zadnjič, ko sva bla s tamalo na ORLju, ker so ji tik pred zdajci odpovedal operacijo 13. marca po dveh letih čakanja in jo je kirurg hotu še videt, ker bo operacija kar kompliciran projekt. Takrat sem se obnašal razumevajoče, ker za to pa res ni bil kriv ne kirurg ne sestre, ki so naju obravnavale. Ko pa naletiš na kokoš pa rata zanimivo.
Prideva 15 minut prej, kot je napisano, nabijeva si maske, izmerjo nama vročino, vmes se ena kolerična mama 20 letnika dere na sestro zunaj, da zakaj ona ne sme sina spremt na operacijo
.... Sestra naju usmeri k okencu... no pa se je začel....gospod napotnica ne velja več.....kako ne velja, sej je niste operiral, na vabilu tud nič ne piše, da rabim novo napotnico....vrne mi papirje in reče, da naj pokličem z napotnico za nov termin in se z mano sploh noče več ubadat (na termin in operacijo pri temu zdravniku se čaka po dve leti, ne zanima je, da sem dons iz službe, da sva tam...)....men zavre....kalbo umir se....se ji nagnem skozi okence notri....gospa, veste kaj, na tole operacijo se čaka dve leti, niste je operiral, kirurg je na vabilo napisal, da jo hoče videt pred operacijo jeseni, lepo naju boste spustil naprej, ker je termin čez 10 minut, al želite dr. "novaku" odgovarjat, zakaj je niste spustil not.....pokličte v ZD, vam bojo napotnico dal....kličem, itak noben ne dvigne....še enkrat se nagnem z glavo skozi okence....gospa ne dvignejo mi telefona, termin je čez tri minute, kaj se bova zmenila....no pejte, pa lepo prosim, če še danes uredite napotnico v sistem....seveda bom, a je bilo tako težko razumet...pa sva šla naprej, ena sestra v skafandru nama odredi mesto in čakava, da naju pokličejo. Potem pride mimo druga sestra in me napi.zdi, kar delava tam, če ne znam brat in naj vrže v predverje...BOMO POKLICAL.....pool naju predverju prva sestra vpraša, kaj delava tukaj, da naj čakava tam, kjer je pokazala, ker ne bova slišala, ko naju pokličejo......spet me zagleda druga sestra in se že hoče začet dret, pa verjetno moj pogled ni obetal, pa je šla mimo....tamala pa....oči, ko pa ti tko pogledaš, se pa kr zmrazim....Sem ji reku, ja, fotrovi živci so bli pa zdele kr na preizkušnji.
Nakladam, samo tako pač je, vsak se mora sam pobrigat za prostor pod soncem.