Jutri se vračam iz čudovite Italije v Slovenijo. V državi, ki jo je Covid kao močno potolkel, sem lahko z družino počel vse kar sem želel brez, da bi me kdo spraševal po PCT pogojih, postavljal pogoje in podobne neumnosti. Ni mi bilo potrebno vsak dan spremljati novic, katero norost si je izmislila vlada ali lokalni šerif.
Če sem šel nekam notri, sem dal gor masko tako kot vsi ostali brez ene izjeme. Ostalih pravil ni bilo. Gostilne zunaj notri, dogodki, vse laufa, vse odprto vsem. Ko smo vprašali kje izvajajo hitre teste, ker ga rabimo za prehod meje, so se čudili in študirali, kje bi to še izvajali, saj oni tega ne rabijo več. Fajn.
Ena izjema je res bila in sicer dostop do notranjega dela kopališča je bil PCT pogoj. Dobil si zapestnico druge barve in, če se je kdo z nepravo barvo znašel notri (zunanji in notranji bazeni so povezani), so ga prijazno usmerili ven kopališki mojstri. Gužve nobene, prav čudovito.
Potem pa pogledam kaj je novega v zabačeni luknji od Slovenije, pa spet nove in nove omejitve, pravila, norosti in predvsem nejasnosti. Da te mine. Največji hec pa je, da smo že veš čas bolj omejeni od Italijanov in, da bomo kasneje enako ali bolj zaprti.
