Ker epidemiološki ukrepi po zakonu o nalezljivih boleznih niso vezani na razglasitev epidemije, konec epidemije na ukrepe ne bo vplival. Je pa zdravstveno ministrstvo že pripravilo novelo zakona, s katero naj bi odpravili neustavnost določb in ukrepov.
Od ukrepov, kot sta nošenje mask v zaprtih prostorih in pogoj PCT, se očitno še ne bomo kmalu poslovili. (Foto: Tomaž Skale)
Vlada je na današnji seji ponovno obravnavala epidemiološke ukrepe. Bistvenih sprememb ni sprejela; večino odlokov je le podaljšala. Kot je razbrati iz sporočila za javnost po seji vlade, pa vlada danes ni niti preklicala niti podaljšala razglasitve epidemije. Glede na to, da trenutna razglasitev epidemije velja le še do torka, to pomeni, da se bo razglasitev epidemije s tem dnem verjetno formalno končala. Da bodo vladi predlagali konec epidemije, je sicer že pred vladno sejo za STA dejala vodja svetovalne skupine za covid-19
Mateja Logar. Ob tem je poudarila, da je razglasitev epidemije zgolj administrativen ukrep in da bodo vladi kljub izteku epidemije predlagali, da določeni ukrepi ostanejo v veljavi.
Konec dodatkov v zdravstvu?
Kaj se bo torej z iztekom razglasitve epidemije sploh spremenilo? Z vidika omejitvenih ukrepov samo po sebi nič. Kot nam je pojasnila pravnica
Nataša Pirc Musar, omejitveni ukrepi namreč niso vezani na razglasitev epidemije. Zakon o nalezljivih boleznih v 39. členu določa le, da lahko vlada odredi določene omejitvene ukrepe, kadar z drugimi ukrepi, določenimi v tem zakonu, ni mogoče preprečiti, da se v državo »zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni«.
Je pa razglasitev epidemije po besedah Nataše Pirc Musar pomembna denimo za aktiviranje državnega načrta zaščite in reševanja oziroma za aktiviranje civilne zaščite. Poleg tega se lahko razglasitev epidemije šteje za tako imenovano višjo silo. »V času razglasitve epidemije se lahko v pogodbenem pravu uveljavlja višja sila,« nam je povedala pravnica in kot primer izpostavila uveljavljanje višje sile pri najemnih pogodbah.
Na razglasitev epidemije so vezani tudi dodatki za delo za zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu. »S koncem epidemije bomo izgubili dodatke za delo v rizičnih razmerah, saj so ti po kolektivni pogodbi za javni sektor vezani na razglasitev epidemije,« nam je povedala predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije
Slavica Mencingar. »S tem bo v zdravstveni negi in oskrbi problem nizkih plač ponovno postal še bolj pereč,« je dodala.
Popravki zakona o nalezljivih boleznih
Da vladni ukrepi za zajezitev epidemije niso vezani na razglasitev epidemije, je izpostavila tudi
Anuška Podvršič iz Pravne mreže za varstvo demokracije, ki pa je ob tem opozorila, da sprejemanje omejitvenih ukrepov sloni na zelo majavih temeljih. Ustavno sodišče je namreč v svoji nedavni odločitvi prav ta del zakona o nalezljivih boleznih, ki vladi daje (pre)široka pooblastila za sprejemanje omejitvenih ukrepov, prepoznalo kot neustaven. Ugotovilo je, da omejitvene ukrepe sicer lahko predpisuje vlada, vendar pa način, obseg in trajanje omejitev pravice do gibanja in zbiranja ne smejo biti prepuščeni njeni lastni presoji.
Ustavno sodišče je državnemu zboru naložilo, da neskladja odpravi v dveh mesecih. Ministrstvo za zdravje je danes v obravnavo vladi že poslalo osnutek novele zakona o nalezljivih boleznih. Besedilo predlaganega novega 39. člena zakona je deloma podobno sedanjemu, deloma pa dopolnjeno. V delu, ki določa možne omejitvene ukrepe, je predlagana ureditev omejitve potovanj bolj restriktivna kot sedanja. Če po obstoječem zakonu lahko vlada »določi pogoje za potovanja v države, kjer obstaja možnost okužbe z nevarno boleznijo, in za prihode iz teh držav«, novi člen določa, da lahko vlada »v celoti ali delno omeji možnost potovanja« v te države.
Prav tako predlagani novi člen natančneje določa način sprejemanja posameznih omejitvenih ukrepov. Med drugim določa, da je minister za zdravje, preden predlaga uvedbo omejitvenih ukrepov, dolžen pridobiti strokovno oceno, ki jo pripravi NIJZ ali druga institucija. Določa tudi, kaj mora strokovna ocena zajemati, med drugim na primer oceno epidemioloških razmer ter podatke o zmogljivosti in obremenjenosti zdravstvenega sistema. Prav tako predlagano besedilo opredeljuje kazalnike in merila za pripravo strokovne ocene, denimo način in hitrost prenosa okužbe, število novih okužb, raven imunosti populacije in podobno.
Po 90 dneh v parlament
Z vidika trajanja ukrepov predlog ministrstva določa, da se ukrepi odredijo za najkrajši možni čas, vendar ne več kot za deset dni. Po sedmih dneh mora vlada pogoje za odreditev ukrepa ponovno presojati. Ne glede na to pa lahko vlada ukrep, ki vključuje popolno prepoved gibanja ali združevanja, podaljša skupno za največ 90 dni. Po izteku tega obdobja lahko podaljšanje tega ukrepa odredi le državni zbor.
Osnutek novele vsebuje tudi določilo, da se z dnem uveljavitve novele postopki o prekrških, ki so bili izdani na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena – te je ustavno sodišče prepoznalo kot neustavne – ustavijo, če še niso bili pravnomočno končani. Ministrstvo predlaga, da državni zbor novelo obravnava po nujnem postopku.
www.wsj.com
