Ko sem bil pozimi gor, sem videl same 80 omejitve in praviloma nikjer na avtocesti 60 ob delih. In to tudi tam, kjer se očitno nista mogla po dveh zoženih pasovih vštric peljati tovornjak in osebni avtomobil. Zanimiv je tudi dovoz v Bishoshofen, kjer so pasovi zelo ozki, omejitev pa če me spomin ne vara, je bila 100.
Cestninske hišice vseeno grejo
- Ustvarjalec teme mosseero
- Začetni datum
Kakorkje. Ko so nedolgo nazaj kar nekaj let popravljali šlamparijo v Gmündu, je bila omejitev vseskozi 60 km/h, pa ni bilo zelo ozko, postavljen pa je bil še mobilni sekcijski radar. Tudi Avstrijci so ene toliko dosledni kot Balkanci - no, saj so, balkanski Nemci.
+ to, da cena viaduktov na m1 pada z dolžino viadukta, ker so določeni stroški fiksni, ne glede na dolžino viadukta.
skratka, primerjati viadukte zgolj po ceni na m1 (brez upoštevanja njihove dolžine, lokacije, vgrajenih materialov in spremljajočih objektov), je zelo naivno
Ja seveda. Viadukt Predel, precej odmaknjen, višina, dolžina 128m, 420t armature, 2000+m3 betona = 2,3mioEUR
Mesarska brv, v mestu, dolžina 33m, varjene jeklene konstrukcie 226 t, betona?? (300m3??) = 2,93mioEUR - brez kipov
Mesarska brv, v mestu, dolžina 33m, varjene jeklene konstrukcie 226 t, betona?? (300m3??) = 2,93mioEUR - brez kipov
Enako kot ti.Citat:
Uporabnik NigelM pravi:
Si pa našel primerjavo
In ja, ureditev nabrežja pomeni konkretno utrditev, da se ne bi slučajno Plečnikove tržnice speljale v Ljubljanico. Tega pri Peračici ali pa pod Mangartom ni bilo treba. Mogoče za to ne rabiš silnih količin materiala, ampak po drugi strani tega tudi ne dela Gradbeništvo Lojze s.p., ampak nekdo z opremo in izkušnjami ter tudi svojo ceno.
Ker da ne bo kdo mislil, da take objekte v EU delajo za male pare. V Benetkah načrtujejo prenovo mosta Rialto, ki ima podobne dimenzije, le da je še pokrit. Cena? Sitnica, kake 7 milijonov. Seveda boste nekateri takoj rekli, da je to pa primerjava hrušk z lakmusovim papirjem.
sajkek vsevedni se je oglasil, nima smisla naprej napredat
mogoče je bila mesarska brv preplačana, mogoče ni bila. naj nekdo stakne popis del in lahko skupaj pogledamo, kaj vse je bilo zajeto v okviru del ter za kakšno ceno. do takrat je pa, kot sem že omenil, zelo naivno primerjati različne tipe mostov, različnih dimenzij in z različnimi spremljevalnimi objekti, zgolj na podlagi cene na m1.
to je tako, kot bi primerjal porsche 911 in renault master ter se čudil, zakaj je porsche dražji, čeprav je renault večji, težji, z njim se lahko pelje več ljudi in več tovora...
mogoče je bila mesarska brv preplačana, mogoče ni bila. naj nekdo stakne popis del in lahko skupaj pogledamo, kaj vse je bilo zajeto v okviru del ter za kakšno ceno. do takrat je pa, kot sem že omenil, zelo naivno primerjati različne tipe mostov, različnih dimenzij in z različnimi spremljevalnimi objekti, zgolj na podlagi cene na m1.
to je tako, kot bi primerjal porsche 911 in renault master ter se čudil, zakaj je porsche dražji, čeprav je renault večji, težji, z njim se lahko pelje več ljudi in več tovora...
Citat:
Uporabnik keber pravi:
Enako kot ti.Citat:
Uporabnik NigelM pravi:
Si pa našel primerjavo
In ja, ureditev nabrežja pomeni konkretno utrditev, da se ne bi slučajno Plečnikove tržnice speljale v Ljubljanico. Tega pri Peračici ali pa pod Mangartom ni bilo treba. Mogoče za to ne rabiš silnih količin materiala, ampak po drugi strani tega tudi ne dela Gradbeništvo Lojze s.p., ampak nekdo z opremo in izkušnjami ter tudi svojo ceno.
Ker da ne bo kdo mislil, da take objekte v EU delajo za male pare. V Benetkah načrtujejo prenovo mosta Rialto, ki ima podobne dimenzije, le da je še pokrit. Cena? Sitnica, kake 7 milijonov. Seveda boste nekateri takoj rekli, da je to pa primerjava hrušk z lakmusovim papirjem.
Gre za precej star most iz domnevam da klesanih kamnitih blokov, katerega restavracija je sedeva zelo draga, saj bi zajeb pomenil pravo katastrofo. Že iz stališča kulturne dediščine, prihodkov turizma itd...mogoče veš koliko ej stal most v mostarju in koliko bi stalo, če bi morali recimo obnavlljati originalen most? Stavim, da bi bila obnova dražja...
pir jankoviæ mostu gre pa za jeklo in beton ali kako
nisem gradbenik, nisem strokovnjak za mostove, vendar se mi zdi tale most v ljubljani zelo drag...pa še pozimi je nevaren za pešce...steklene površine...
Citat:
Uporabnik sass pravi:
sajkek vsevedni se je oglasil, nima smisla naprej napredat
mogoče je bila mesarska brv preplačana, mogoče ni bila. naj nekdo stakne popis del in lahko skupaj pogledamo, kaj vse je bilo zajeto v okviru del ter za kakšno ceno. do takrat je pa, kot sem že omenil, zelo naivno primerjati različne tipe mostov, različnih dimenzij in z različnimi spremljevalnimi objekti, zgolj na podlagi cene na m1.
to je tako, kot bi primerjal porsche 911 in renault master ter se čudil, zakaj je porsche dražji, čeprav je renault večji, težji, z njim se lahko pelje več ljudi in več tovora...
Zaradi 'prestiža'...
Navadna armiranobetonska plata namesto današnjega Mesarskega mosta bi bila gotovo samo eno tretjino cene. Potem bi pa spet vsi jamrali, kakšna grdobija je tak betonski drek ...
Aha, Rialto je pa star most, pa obnova pa to ... Če povzamem Nigela, bodo vse skupaj porabili nekaj kubičnih metrov betona, nekaj kubičnih metrov kamna, pa še nekaj lesa in železa, potemtakem bi morala obnova stati kake sto jurjev, a ne? Saj delo gradbeniki opravljajo v blagor naroda in domovine, zaslužiti pač ne smejo.
Določene stvari pač stanejo. Če pa gradbeniki tudi zaslužijo s tem, pa jaz ne vidim problema. A kdo od vas, ki dela, dela v svojo škodo ali zato, da kaj zasluži? Saj, koliko že stane kila kruha v trgovini in koliko pšenice pri kmetu?
Aha, Rialto je pa star most, pa obnova pa to ... Če povzamem Nigela, bodo vse skupaj porabili nekaj kubičnih metrov betona, nekaj kubičnih metrov kamna, pa še nekaj lesa in železa, potemtakem bi morala obnova stati kake sto jurjev, a ne? Saj delo gradbeniki opravljajo v blagor naroda in domovine, zaslužiti pač ne smejo.
Določene stvari pač stanejo. Če pa gradbeniki tudi zaslužijo s tem, pa jaz ne vidim problema. A kdo od vas, ki dela, dela v svojo škodo ali zato, da kaj zasluži? Saj, koliko že stane kila kruha v trgovini in koliko pšenice pri kmetu?
Citat:
Uporabnik franci pravi:
Citat:
Uporabnik NigelM pravi:
Citat:
Uporabnik keber pravi:
Ma nemoj.
Če boš ceni mesarskega dodal še eno nulo, potem bo precej bolj pravilna primerjava.
Mesarski most je stal 89.000 EUR/m, viadukt Predel 18.000 EUR/m, viadukt Črni kal 30.000 EUR/m - govorim o dolžinskih metrih, Črni Kal je širok skoraj toliko, kot je Mesarski most dolg.
@keber: kaj pa cena viadukta Peračica s tunelom na tekoči meter?
Tebi in somišljenikom očitno nikoli ne bodo jasne gradnje. Gradnja ni tema za ekonomiste, če še ne veš.
Zato pa vsi gradbinci v sloveniji tako oh in sploh prosperirajo.
Citat:
Uporabnik keber pravi:
Kakorkje. Ko so nedolgo nazaj kar nekaj let popravljali šlamparijo v Gmündu, je bila omejitev vseskozi 60 km/h, pa ni bilo zelo ozko, postavljen pa je bil še mobilni sekcijski radar. Tudi Avstrijci so ene toliko dosledni kot Balkanci - no, saj so, balkanski Nemci.
Ne ne, nemški balkanci so ...
Citat:
Uporabnik keber pravi:
Navadna armiranobetonska plata namesto današnjega Mesarskega mosta bi bila gotovo samo eno tretjino cene. Potem bi pa spet vsi jamrali, kakšna grdobija je tak betonski drek ...
Aha, Rialto je pa star most, pa obnova pa to ... Če povzamem Nigela, bodo vse skupaj porabili nekaj kubičnih metrov betona, nekaj kubičnih metrov kamna, pa še nekaj lesa in železa, potemtakem bi morala obnova stati kake sto jurjev, a ne? Saj delo gradbeniki opravljajo v blagor naroda in domovine, zaslužiti pač ne smejo.
Določene stvari pač stanejo. Če pa gradbeniki tudi zaslužijo s tem, pa jaz ne vidim problema. A kdo od vas, ki dela, dela v svojo škodo ali zato, da kaj zasluži? Saj, koliko že stane kila kruha v trgovini in koliko pšenice pri kmetu?
jaz bi hotel most po plečnikovem projektu...ki bi se a.) odlično vklopil v plečnikove 'arkade' b.) bil bi precej cenejši od tega, kar imamo sedaj c.) most ne bi bil pozimi nevaren pešcem
da gradbeniki zaslužijo, je povsem normalno, ampak hej, v sloveniji imamo po naključju praviloma izredno drage gradnje, no tist,e ki se napajajo iz državne ali občinske malhe...lep primer so avtoceste, gradili smo jih nenormalno dolgo, drage pa so bile, kot da imajo prevleko iz zlata...ko je bilo več ali manj konec AC gradnje, pa slo gradbinci čudežno propadajo...
