Branko Cestnik Blog
torek, 26. februar 2019
Duhovniki sporočamo: Ne bomo vaš grešni kozel! Katoliških duhovnikov v Sloveniji nas je malo nad 1000, naša povprečna starost je okrog 60 let (vir: katoliska-cerkev.si). Ne lenarimo. Obratno, bolj kot bomo stari, več dela nas bo čakalo, saj nas je vse manj, župnij pa enako kot prej. Smo sveti in grešni, kdo izmed nas zelo svet, kdo zelo grešen. Kakšen je storil tudi kriminalno dejanje spolne zlorabe mladoletne osebe. Sprejmemo, da se nas kritizira, preverja; sprejmemo, da se kriminalce izmed nas strogo kaznuje. Ne sprejmemo pa vloge grešnega kozla! Zakaj ne? Ne toliko zaradi sebe kot zaradi preštevilnih otrok, ki so žrtve spolnih zlorab - zlorabili pa jih niso duhovniki. V Sloveniji imamo preko 100 spolnih napadov na otroke na leto, k čemur prištejemo skoraj toliko zlorab otrok na spletu (vir: rtvslo.si). Med temi storilci je komaj kaj duhovnikov, če jih je v zadnjih letih sploh kaj. Če bomo dovolili, da se po mehanizmu grešnega kozla na duhovnike obesi breme vseh spolnih zločinov zoper otroke, bomo dovolili, da velika večina žrtev ostane brez ustreznega glasu, velika večina storilcev pa brez ustrezne stroge obravnave. Otrok, ki bo žrtev duhovnika, bo poslej imel veliko orodij, s katerimi se bo lahko rešil iz primeža zla. Ta orodja bo poslej, zlasti po zaslugi papeža Frančiška, bolj kot kadarkoli v zgodovini dala na razpolago tudi sama Cerkev. Tu so še osveščeni mediji, policija, politika, civilna družba. Žrtev bo imela odločno boljšo podporo, pedofilskemu duhovniku se bo odločno slabo pisalo. A vprašajmo se: bo enaka orodja ter enako podporo javnosti in struktur imela tudi žrtev spolne zlorabe s strani starega očeta, očeta, strica, soseda, trenerja, učitelja? Ne bo mehanizem grešnega kozla dosegel, da bomo s ponižanjem duhovniškega stanu v celoti, s pljuvanjem po Cerkvi v celoti, dosegli to, da bo 99 % pedofilov ostalo tam, kjer so? Duhovniki torej linčani pod žarometi, 99 % pedofilov pa na preži v poltemi. Mehanizem grešnega kozla je po Renéju Girardu in Gianniju Vattimu eden izmed osnovnih mehanizmov moralnega očiščevanja v družbi (o tem bloga Mehanizem grešnega kozla na delu in Vsi mi). Mehanizem je ves čas aktiven. Z izbiro nadomestnih tarč (v našem primeru duhovnikov) sprošča nasilje (zgražanje) vseh nad enim (ali nad eno skupino), s tem pa nekako preprečuje nasilje vseh proti vsem. Da je mehanizem grešnega kozla uspešen, mora biti dano nekaj pogojev: nadomestna tarča mora sprejeti vlogo grešnega kozla; konsenz okrog tarče mora biti popoln; postopek mora teči na nezavedni ravni. K prvemu. V dani situaciji v katoliških krogih obstaja nevarnost, da s prekomernim posipanjem s pepelom sprejmemo vlogo nadomestne tarče oz. grešnega kozla. Tudi papeževa ostra obravnava klerikalizma kot sokrivca za pedofilske duhovnike lahko gre v napačno smer – to je, da se kleriški stan kot tak razume kot nagnjen k pedofiliji. Na tej točki slovenski duhovniki veliki skupnosti slovenskih grešnikov, zlasti onim, ki so grešili na področju 6. božje zapovedi, sporočamo: Ne, ne bomo vaš grešni kozel! K drugemu. Mediji delajo na izgradnji popolnega konsenza glede grešnega kozla, katerega vlogo naj bi prevzel malodane ves kler. V Sloveniji je motivacija dodatna. Poleg političnega antiklerikalizma, ki ga imamo tudi na Zahodu, je pri nas na delu velika potreba ateističnih elit, ki so svojo pozicijo moči zgradile na krvavi revoluciji in povojnih pobojih, da je Cerkev prikazana kot prvi negativec slovenske družbe, skorajda kot absolutno zlo. Ta potreba udarja vedno znova na dan. Poglejmo likovno ozadje, ki ga je o poročanju o duhovniških pedofilskih škandalih večkrat uporabljal TV Dnevnik državne RTV. Imamo ranjenega plišastega medvedka, ki sedi v cerkveni klopi, na slednji so v slogu holivudsko-transilvanskih grozljivk nafotošopirani črni križi. Za primerjavo: ob poročanju o islamističnih atentatih nismo na ozadju TV Dnevnika nikoli videli notranjosti mošeje z nafotošopiranimi polmesci in s krvavimi medvedki na molitveni preprogi, čeprav vemo, da so atentatorji pred atentatom poklekali na molitveno preprogo. K tretjemu. Ne obsojamo kar s prve naše RTV. Domnevati moramo, da so bila likovna ozadja TV Dnevnika, s katerim se kriminalizira katoliški sakralni prostor, se pravi, celotno katolištvo, ustvarjena po nezavednem vzgibu. Mojster na fotošopu in uredništvo so »enostavno vedeli«, kaj jim je storiti, da bo likovna reč za hrbtom voditeljice »ta prava«. Ostroumne semantične analize niso bile potrebne. V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi enako kanaliziramo našo siceršnjo frustracijo in naš siceršnji gnev; vsi vemo, kdo je kriv in zakaj mora biti od vseh nas preklet. Grešni kozel nastrada, mi se počutimo očiščene in boljše. Toda ali smo s tem rešili naslednjih 100 otrok, ki bodo v tekočem letu žrtve spolnih zlorab? * Foto: printscreen rtvslo.