Zapis Zvoneta Šeruge. Le kako se ne strinjati s tem?
PRIBIJTE ME NA KRIŽ, A VZAMEM SI PRAVICO DO SVOJEGA MNENJA. Z Mijo sva v Oahaki na jugu Mehike in privoščila sva si večerjo: ena pica in en pir, za oba. Ne ravno zaradi revščine, več pač ni bilo potrebe. V bogatem mestu dokaj bogate države sva, polnem turistov in dragih avtomobilov – a vendar: v restavraciji na robu glavnega trga se je pred nama v manj kot uri zvrstilo vsaj dvajset prodajalcev, mariačijev, s spominki založenih Indijank, beračev brez noge in mogoče res tudi z lakoto v očeh: daj, kupi, usmili se me, daj-daj-daj! In ponovno sem razmišljal, že kdo ve katerič: se res moram pol časa na svojih potovanjih počutiti krivega? Ker sem se rodil v svetu, ki mi daje možnosti preživetja, napredka in celo pol pice? In sem popolna krucefiks, ker s polnim želodcem ne morem rešiti sveta in se že leta več niti ne trudim? Otopel sem, priznam – dvignil sem roke od vsega in občasno dajem drobiž le še zaradi sebe, tako dobrega in plemenitega se počutim tisto sekundo ali dve.
In potem pride ženska z napetim trebuhom utrujene nosečnice: pomagajte, lačna sem.
- In koliko otrok že imaš? jo vprašam.
- Devet!
- Pa čemu, zaboga, če jih ne moreš preživeti??!
- Bog je moj vodnik in on tako hoče od mene.
Dam ji zadnji kos pice, a v sebi znorim. Miloševič zločinec?? Hitler … dobro, ne bomo zdaj o Hitlerju – a kdo je skozi zgodovino človeštva zakrivil več mučenj, nečloveškega trpljenja in smrti, kot katoliška cerkev, najmočnejša korporacija na svetu? Kdo je pred stoletji kuril najlepše ženske in najpametnejše moške na grmadah? In kdo danes v imenu boga - pardon, Boga! - in lastne moči prepoveduje ubogim Indijankam, podhranjenim afriškim ženskam, filipinskim šolarkam, gorenjskim kmeticam ... uporabljati kondome, zaščito, družinsko planiranje - poslušati grešne duše, ki pa jim hočejo le dobro in ponujajo najbolj osnovno pamet??! Preveč najhujše revščine sem videl v najbolj rodovitnih predelih sveta, obdarjenih z vsem razkošjem tropskega podnebja, zdrave zemlje in nekaj mesecev dežja na leto – a vse možnosti, ki jih ponujata narava in od bogastva buhteča zemlja dobesedno – oprostite – zafukajo! Ker so jih misijonarji že pred stoletji z mečem in križem predelali v božje ovce, danes pa jih krmijo z drobtinami svojega razkošja in vedno znova potiskajo v životarjenje in smrt: veselite in plodite se, bog bo za vas poskrbel, kot poskrbi za ptičke na veji! Kardinali v vatikanskih palačah pa se ta čas zavijajo v kilometre brokata, govorijo o skromnosti ter zbirajo novčiče uboge vdove za stradajoče reveže, ki so jih sami naredili – da, tudi oni! Pribijte me na križ vsi, ki še niste bili dlje od Brezij in se ne strinjate z mano – a haško sodišče za zločine proti človeštvu bi moralo na najvišji prestol svojih prioritet postaviti Vatikan in Katoliško cerkev. Na to pomislim vsakič, ko se počutim krucefiks, sit pred revežem, ki ob mojem zadnjem kosu polovične pice steguje roko: pomagajte, lačen sem in prav tako mojih deset otrok …
PS: in ne govorite mi o stotinah drugih razlogov za revščino – vem, a za koliko knjig časa mi date, da o njih tudi razmišljam in razpredam?