V zlorabah vidimo roko zla
Nečloveškost pojava na svetovnem nivoju postane še hujša in še pohujšljiva v Cerkvi, saj je v nasprotju z njeno moralno avtoriteto in z njeno etično verodostojnostjo. Posvečena oseba, ki je od Boga izbrana, da vodi duše k zveličanju, če se pusti podjarmiti svoji človeški krhkosti ali bolezni, postane s tem satanovo orodje. V zlorabah vidimo roko zla, ki ne prizanese niti nedolžnosti otrok. Nobenih zadostnih razlogov ni glede zlorabe otrok. Ponižno in pogumno moramo priznati, da smo pred skrivnostjo zla, ki se je zneslo nad najslabotnejšimi, ker so podoba Jezusa. Poglejte zakaj je sedaj v Cerkvi porast zavest, da mora zajeziti strašne zlorabe z disciplinskimi ukrepi ter s civilnimi in kanoničnimi procesi, ampak se tudi z odločnostjo soočiti s tem pojavom tako znotraj kot zunaj Cerkve. Ta se čuti poklicana spopasti se s tem zlom, ki se dotika jedra njenega poslanstva, ki je oznanjevanje evangelija malim in varovati jih pred pogoltnimi volkovi.
Resno soočanje z vsako zlorabo v Cerkvi
Tukaj hočem z vso jasnostjo zatrditi, da četudi bi se v Cerkvi odkril samo en primer zlorabe, ki je sam po sebi že pošasten, bi se s tem primerom soočili z vso resnostjo. Saj v opravičeni jezi ljudi vidi Cerkev odsev jeze Boga, ki je izdan in oklofutan od teh pokvarjenih posvečenih oseb. Odmev nemega krika malih, ki so namesto tega, da bi v njih našli očetovstvo in duhovne vodnike, so naleteli na rablje, bo zatresel srca omamljena zaradi hinavščine in oblasti. Mi imamo dolžnost, da prisluhnemo temu zadušenemu nememu kriku.
kopirano iz:
današnji sklepni govor papeža Frančiška na srečanju za zaščito mladoletnih