Ok, se strinjam. Problem nastane tukaj.
Citat:
Uporabnik zakon pravi:Ponudnik je samo to isto oddajo ponudil na ogled še enkrat in to kadar koli, ko si uporabnik to zaželi, seveda v roku 48h ur.
Ponudnik je začel zaračunavati storitev za katero ni pridobil pravic.
Za PVR pa ti prilagam odgovor iz
T-2 forum
Pri tisti omenjeni primerjavi z VHS je bilo pa tako, da je snemanje dovoljeno fizičnim osebam za lastno uporabo. Da bi snemanje pri operaterju štelo kot snemanje, ki ga dela uporabnik, in bilo s tem dovoljeno, so v tistem primeru določili, da mora tehnična rešitev izpolnjevati naslednje:
- Posnetek se naredi samo na zahtevo uporabnika. Naredi se posebna kopija oddaje za vsakega uporabnika, ki je zahteval snemanje. Če nihče ne naroči snemanja, se ne snema.
- Posnetek lahko vidi samo uporabnik, ki je zahteval snemanje. Vidi lahko samo svoj posnetek (tisti čas in oddajo, ki je naročil). Drugi ne smejo imeti dostopa do posnetka, ki ga niso naročili vnaprej ali do delov posnetka izven naročenih ur.
- Uporabnik sicer lahko naroči snemanje veliko ur, samo potem mu mora biti to predstavljeno za predvajanje kot ena oddaja brez možnosti za direktni skok na začetke posameznih oddaj.
Če rešitev pri T-2 dela tako, bi verjetno lahko obrazložili, da snemajo uporabniki in je T-2 samo tehnični izvajalec. V opisu storitve/SPP bi seveda to moralo biti tako opisano. V nasprotnem primeru gotovo rabijo dovoljenje vsakega izdajatelja posebej.
Podobno je tudi za prenos TV programov na tabletke. Če v pogodbi z izdajateljem to ni dovolj dobro urejeno, noben operater ne more nuditi te storitve niti v svojem omrežju, kaj šele zunaj.