No, povej nam, kje se najdeš v spodnjem prispevku .Pa nič lagat, ne boš dobil lizike ...
KAJ JE DUŠEVNO ZDRAVJE?
Čas študija je ob vseh lepih stvareh lahko tudi obdobje različnih stisk. Vse psihične stiske niso enake, pravzaprav lahko psihično dobro počutje oziroma duševno zdravje razumemo kot neke vrste kontinuum. Na eni strani imamo tako duševno zdravje, potem pa zelo blage psihične težave ali skrbi, potem sledijo zmerne težave oziroma psihične stiske, tem pa težje psihične stiske in duševne motnje oziroma duševne bolezni
DUŠEVNE MOTNJE
Obdobje med 18. in 30. letom pa predstavlja tudi začetek večine duševnih motenj. V Sloveniji uporabljamo pri klasifikaciji duševnih motenj Diagnostični in statistični priročnik DSM-IV in Mednarodno klasifikacijo bolezni MKB-10. Spodaj so predstavljena glavna področja duševnih motenj.
GLAVNA PODROČJA DUŠEVNIH MOTENJ
ORGANSKE DUŠEVNE MOTNJE
So tiste motnje, ki imajo svoje vzroke v možganski bolezni, možganski poškodbi ali drugih stanjih, ki povzročajo motnje v možganski dejavnosti. Sem spadajo različne motnje na področju mišljenja, zaznavanja, čustvovanja ali osebnosti, ki so lahko posledica različnih možganskih bolezni, poškodb ali drugih okvar.
Sem spadajo: različne vrste delirija, demence, amnestične motnje in duševne motnje, ki so posledica splošnega zdravstvenega stanja (npr. različnih infekcij, srčno-žilnih bolezni itd.).
DUŠEVNE IN VEDENJSKE MOTNJE ZARADI ZLORABE PSIHO-AKTIVNIH SNOVI
Gre za različne duševne motnje, ki so posledica:
– zlorabe in odvisnosti od alkohola
– in zlorabe in odvisnosti od drugih psihoaktivnih snovi (opioidov, kanabinoidov, sedativov in hipnotikov, kokaina, drugih stimulansov, halucinogenov, tobaka, hlapljivih topil ter kombinacije več psihoaktivnih snovi).
PSIHOTIČNE MOTNJE
Pod pojmom psihotične motnje se skriva več različnih duševnih motenj z različnimi vzroki, izraznostjo in potekom. Osnovna značilnost psihoze je izguba stika z realnostjo, ki se nanaša na to, da oseba nepravilno oceni točnost lastnih misli in zaznav, kljub predstavljenim nasprotnim dokazom. Gre za:
– motnje mišljenja (npr. blodnje – npr. preganjalne, nanašalne; disociiranost, kar pomeni razrahljani miselni tok, misli so nejasno povezane…),
– motnje zaznavanja (halucinacije – slušne, vidne, telesnih občutkov, …),
– motnje čustvovanja (grozavostna, depresivna, evforična stanja, …),
– motnje hotenja (brezvoljnost, …),
– …
Psihotična motnja se lahko pojavi le enkrat v življenju, lahko pa se ponavlja.
Psihotični simptomi so sestavni del več motenj:
– shizofrenije (ko se psihoza ponavlja oziroma traja vsaj šest mesecev; gre za različne oblike: paranoidna, dezorganizirana, …),
– shizotipske motnje (gre za bizarnost mišljenja, vedenja, …)
– shizoafektivne motnje (motnje, pri kateri izstopajo tako čustveni kot shizofrenski simptomi …; gre lahko za manični, depresivni ali mešani tip),
– blodnjave motnje (prevladujoča je ena ali več dolgotrajnih blodenj z različno vsebino, npr. preganjalsko, erotično, grandiozno, …),
– tudi bipolarne motnje, depresije in manije s psihotičnimi simptomi, kratke psihotične epizode, psihotične motnje zaradi uživanja psihoaktivnih substanc in organskih bolezni.
ANKSIOZNE MOTNJE
Anksioznost ali tesnoba je:
– je kognitivni, čustveni, telesni in vedenjski odgovor na dejansko ali grozečo nevarnost;
– je normalno čustvo, ki pomaga, da se zaščitimo:
o ko jo sproži pravi vzrok,
o doseže pravo stopnjo,
o traja ravno prav dolgo;
– problem postane, ko je pretirana in neobvladljiva.
Prepoznamo jo po naslednjih znakih:
– telesni: tiščanje v prsih, pospešen srčni utrip, mravljinci, občutek dušenja, mišična napetost,…
– miselni: zaskrbljujoče misli, težave s pozornostjo in koncentracijo,
– čustveni: strah, napetost, nemir,
– vedenjski: umik, izogibanje.
Včasih se tesnoba stopnjuje v napade panike:
– govorimo o stanju izrazite tesnobe, ko se več teh znakov pojavi hkrati in preplavi človekovo telo, človek ima občutek, da bo padel, da bo padel v nezavest ali da ga bo kap. Občutek je zelo neprijeten, vendar ni nevaren.
Poznamo več anksioznih motenj, v ospredju katerih so torej stanja stopnjevane tesnobe, ki se pojavljajo v različnih okoliščinah in trajajo različno dolgo, pri tem okoliščine oziroma situacije niso objektivno nevarne:
– fobije: gre za skupino motenj, kjer se tesnoba pojavi samo v določenih specifičnih okoliščinah, npr.
o agorafobija: strah pred zapuščanjem doma, vstopanjem v trgovine, množico, javnimi prostori;
o socialna fobija: strah pred ocenjevanjem, kritiko s strani drugih ljudi, zaradi česar se posameznik izogiba socialnim okoliščinam;
o druge specifične fobije: npr. strah pred bližino živali, višino, temo, letenjem, zaprtimi prostori, uporabo javnih stranišč, …
– panična motnja: gre za ponavljajoče se napade hude tesnobe, ki se ne omejujejo na kako posebno okoliščino, zato so nenapovedljivi; pojavi se nenaden povišan utrip srca, bolečine v prsih, občutek dušenja, vrtoglavica, občutek nerealnosti, tudi strah pred smrtjo, izgubo kontrole ali norostjo.
– generalizirana anksiozna motnja: se kaže kot neopredeljen strah oziroma prosto lebdeča tesnoba, gre za nenehno zaskrbljenost za nekoga ali nekaj, nervoznost, napetost, pričakovanje nevarnosti.
– obsesivno kompulzivna motnja: se kaže v obliki vsiljivih, prisilnih misli in/ali dejanj – kompulzij. Obsesivne misli so nehotne misli, predstave, podobe ali impulzi, ki se ponavljajoče vsiljujejo v zavest človeka, ki se jim ne more upreti, čeprav se zaveda njihove nesmiselnosti. Razlog za to je huda tesnoba, ki jo takšne misli vzbudijo v človeku, saj so običajno povezane z nečim, kar zanj ni sprejemljivo (npr. koga poškodovati). Hudo tesnobo tak človek upravlja s kompulzijami v obliki vedenja (npr. štetje, umivanje, preverjanje) ali v obliki miselnih dejanj (npr. molitev, ponavljanje besed), ki so ponavljajoča in jih človek počne kot ritual.
– reakcije na hud stres: pri tem je močno moteno uravnavanje čustvovanja v smislu stopnjevane depresije in anksioznosti, razdražljivosti in napetosti, ali pa tudi čustvene otopelosti in praznine.
– somatoformne motnje: pri teh motnjah se čustva izrazijo posredno prek telesnih znakov, kot so bolečine po telesu, glavoboli, srčno-žilne težave, motnje spanja, apetita, …Običajno je oseba prepričana, da je hudo telesno bolna in hodi na različne preiskave, ki pa ne potrdijo organske podlage težav ali pa so telesni simptomi pretirani glede na ugotovljeno organsko podlago.
OSEBNOSTNE MOTNJE
Osebnostne motnje:
– se nanašajo na skrajno poudarjenost nekaterih osebnostnih lastnosti,
– so trajne, neprilagodljive, nespremenljive,
– se kažejo v vedenju, mišljenju, čustvovanju,
– vodijo v težave na socialnem, zaposlitvenem in drugih področjih,
– vzorci se pojavljajo že v otroštvu in mladostništvu in se nadaljujejo v odraslo dobo.
Ločimo naslednje osebnostne motnje z glavnimi značilnostmi:
– paranoidna (občutljivost, sumničavost, ljubosumnost),
– shizoidna (izogibanje socialnih stikov, bližine),
– shizotipska (izogibanje bližine, ekscentričnost),
– antisocialna (brezčutnost, impulzivnost, egocentričnost, slab samonadzor, ni krivde, sramu),
– narcisistična (nizko samozaupanje, slaba samopodoba in grandiozna obramba pred tem),
– histrionična (plitvo, labilno čustvovanje, pretirano izražanje čustev, dramatiziranje, egocentričnost),
– čustveno neuravnovešena (impulzivni tip – jeza, slaba samokontrola, nasilje; borderline tip – strah pred zavrnitvijo, nihanje samospoštovanja, nestabilnost v medosebnih odnosih, občutki praznine),
– izogibajoča (tesnoba, zaskrbljenost, izogibanje),
– obsesivno-kompulzivna (anankastična, perfekcionizem, popolnost, red),
– odvisnostna (zanašanje na druge, nezmožnost odločanja, strah pred zapuščanje
)
