Dajmo reči preprosto tole. Da je v letalu moj svojec, grem v tisto hišo pogledat ali je živ ali mrtev pa, če je še takšna šansa, da se kaj podere.
Tega ne pričakujem od poklicnih reševalcev. Pričakujem pa, da so sposobni v dveh dnevih toliko zavarovat hišo (ali jo za božjo voljo narazen potegnit/podret), da lahko varneje gredo vsaj pogledat, če je kaj za reševat. Ali poslat notri dron. Karkoli, kot to, da jih na desetine hodi okoli hiše, v kateri je mogoče ponesrečeni, ki umira v mukah pa še vedno govorijo, da sploh ne vedo, če je kdo notri ali ne. Stavba je pa lesena brunarica velikosti sosedove lope za orodje. Na voljo so ljudje, orodje, helikopterji, nihajka, ki pripelje marsikaj, peš se znosi gor čuda in pol, saj ni Himalaja.
Saj vemo, da je skoraj 100% mrtev, ampak halo? Neciviliziran svet bi na roko odkopal žive ali mrtve v par urah. Civiliziran z vso opremo/znanjem pa se ustavi pred kupom pravil in predpisov ko je bolj važno, da je postopek pravi, čeprav človek umre.