T-2 nikoli ni prinašal profita in ga v trenutni inkarnaciji tudi nikoli ne bo. Če bo nekdo sploh hotel poiskušati rešitev, bo moral opraviti stečaj in reorganizacijo podjetja.
Stečaj zato, da se odreši finančnih in ostalih pogodbenih bremen enkrat za vselej. Slabo pri tem je, da bo nekdo moral odpisati svoje vložke, upniki ter dobavitelji, pa velik del denarja, ki jim ga T-2 dolguje. Oboje bo orenk bolelo, sploh pa odpis nekaj sto mio denarja Holdingov Zvon.
Ko bo podjetje bremen prosto, se lahko začne življenje v naslednji inkarnaciji. Seveda brez trenutnega vodstva, ki je dokazalo, da nima pojma o poslu, z novim poslovnim modelom, ki bo prinašal stalni dobiček iz poslovanja in posledično motivacijo za nove investicije, bodisi direktne, bodisi v obliki bančnih kreditov.
Časi, ko se je lahko v telekomunikacijah manipuliralo samo s številom uporabnikov, so že zdavnaj mimo. Tako banke, kot investitorji, sedaj gledajo dobičkonosnost. Število uporabnikov je nepomembno, še posebej, če so donosi na uporabnika negativni, kot je to v primeru T-2.
V principu sem v primeru T-2 fasciniran nad stopnjo pometanja problemov pod preprogo. Če bi šlo za podjetje v lasti tujih privatnih lastnikov, bi že zdavnaj prišlo najmanj do korenite reorganizacije podjetja ter velike spremembe poslovnega modela. Na žalost se ni zgodilo natanko nič. Finančna luknja pa se iz dneva v dan veča. Neke vrste slovenski telekomunikacijski Enron. S tem, da pri Enronu je samo par ljudi v resnici vedelo, kako v riti je podjetje, dokler seveda ni prišlo do popolnega sesutja sistema in je bila reč jasna vsem. Pri T-2, pa že vsi ptički čivkajo, pa se zgodi ne nič, razen da s še dodatnimi šleperji nasuvajo denar vanj.
Še bo zanimivo ...
Ogo