Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim se izdajatelj obveznice obveže, da bo imetniku obveznice plačal obresti in do dospetja izplačal glavnico. Obveznice izdajajo podjetja, banke in države. Z njimi financirajo večje projekte. Med tem, ko smo kot lastniki delnic udeleženi na uspešnosti družbe, smo pri obveznicah deležni fiksnega izplačila obresti. Vseeno je, ali ima izdajatelj obveznic uspeh ali ne, dobili ne bomo nič več in nič manj kot dogovorjene obresti. Tveganje obveznic (poleg valutnega tveganja, če je izdana v tuji valuti) obstaja v tem, da lahko izdajatelj zapade v plačilne težave oziroma gre v stečaj in v neki točki ne more več poplačati ne obresti, ne vloženega kapitala. Zato je pri obveznicah treba preveriti izdajatelja.
Praviloma je najvarneje, če za izplačilom stoji država
Ameriške državne obveznice so izdane s strani države. Za izplačilom stoji država, kar je praviloma najvarneje, kar je mogoče najti. Podjetniške obveznice so izdane s strani podjetij. Ker lahko npr. Allianz označimo za manj zanesljivega od države, mora Allianz plačati višje obresti, kot država. Podjetniške obveznice so tako bolje obrestovane. Višje obresti lahko imenujemo pribitek na tveganje. Slabše je videti bilanca nekega podjetja, večji je pribitek na tveganje.
Vse države pri izplačilih niso vedno zanesljive
Ne samo ZDA, tudi ostale države izdajajo obveznice. cc, kot je bil primer pred leti, ko je Argentina razvrednotila argentinske državne obveznice in poplačala nazaj le majhen del. Vsaka banka priporoča široko paleto obveznic, pogosto celo njihove same. Podjetniške obveznice lahko poiščemo in kupimo preko tujih online brokerjev (E-Trade, Comdirect).
Donosnost obveznice
Pri obveznicah je podana njihova letna stopnja donosa. Za primer vzemimo nemško državno obveznico (Bundesanleihe) z oznako WKN 113523, zapadlost obveznice leta 2013. Obveznica prinaša nominalno donosnost v višini 3,75 odstotka (nominal yield). Ne glede na to dobimo v tem trenutku obveznico za 96,15 odstotka nominalne vrednosti (cena obveznice se izraža v odstotkih nominalne vrednosti). Če želimo imeti 100 evrov obrestovanih s 3,75 odstotka, moramo ta trenutek preko borze plačati 96,15 evra. Vloženi kapital znaša torej le 96,15 odstotka. Letno prejmemo donos v višini 3,75 evra; 3,75 / 96,15 = 3,9 evra (glede na vloženi kapital). Tekoča donosnost (current yield) obveznice znaša torej 3.9 odstotna.
Dodatno prejmemo po izteku, se pravi leta 2013, nazaj ne le vloženi kapital (96,15 evra), temveč okroglo vsoto 100 evrov, torej 3,85 evra več, kot smo jih na začetku vložili.
Če preračunamo teh 3,85 evra na dobo 6 let, kolikor obveznico držimo, potem prejmemo iz tega naslova letno še 0,64 evra (3,85 evra / 6 let). Ta dodatni donos dodamo k donosnosti obveznice, katere skupna donosnost znaša potem = 3,9 odstotka + 0,64 odstotka = 4,54 odstotka. To je donosnost, o kateri stalno beremo v časopisih in slišimo v medijih.
Spremenile so se razmere na trgu obrestnih mer
Dejstvo, da plačamo za obveznico le 96,15 evra, vodi nazaj do spremenjenih razmer na trgu obrestnih mer (zviševanje). Državna obveznica je bila izdana že pred štirimi leti, takrat je znašala aktualna obrestna mera 3,75 odstotka. Danes se izdajajo obveznice s 4,5 odstotka donosnostjo. Kdo bi torej danes kupil "stare" obveznice, če ne bila cena nižja, kot pri višje obrestovanih. Tako cena (tečaj) obveznice pade.
Tečajna nihanja so pomembna samo za tiste, ki želijo svoje obveznice prodati pred njihovo zapadlostjo. Kdor jo drži do konca, prejme zanjo nazaj natančno na njej zapisanih 100 evrov. Kdor proda prej, mora sprejeti tržno ceno.
V osnovi velja: pri naraščajoči obrestni meri pada cena obveznic, pri padajoči obrestni meri raste cena obveznic.
Donosnost obveznic se torej spreminja
Donosnost se se torej "za čas trajanja" obveznice lahko spremeni, saj se spreminja tečaj. Ob zapadlosti prejmemo nazaj vedno natančno 100 odstotkov, donosnost ostane za nas vedno fiksna na nivoju, ki smo ga izračunali ob njenem nakupu. Nihanj tečajev za tem ne rabimo spremljati, kvečjemu takrat, če bi želeli obveznico prodati z dobičkom.
Zapadlost obveznice se določi na začetku. Obveznica, omenjena v prispevku ima obdobje 10 let, od leta 2003 do leta 2013. Obstajajo tudi obveznice z zapadlostjo od enega leta pa do 30 let.
vir:
http://www.finance.si/185924/Obveznice_v_praksi
