Apple iPad 2
- Ustvarjalec teme undefined
- Začetni datum
Če s tomtom-om misliš namesnko navigacijsko napravo, ima samo GPS, saj bi za A-GPS potreboval povezavo v internet.
Mislim, da tisti a nima kaj dosti veze s programom, večinoma vsi ga znajo izkoristiti, bolj je važno, da to podpira naprava, recimo telefon, razne tablice in ostala šara, ki ima internetno povezavo.Citat:
Uporabnik mm46 pravi:
ima gps, brez a(ssisted)
Tudi TomTom na telefonu ali računalniku zna "a" izkoristiti.
Čas preko GPS se nastavi tisočkrat bolj natančno, kot preko interneta.
V tem delu si malo mimo pihnil. Sicer pa je tako.
Da GPS sprejemnik deluje, mora imeti ene ažurne podatke.
Prej v času, ko ni bilo interneta, so te podatke oddajali GPS sateliti. (in danes še vedno to počnejo)
S hitrostjo modemov (onih piskajočih).
Danes pa to pobereš preko broadbanda v sekundi (ali dveh).
Glede uporabne vrednosti iPad-ov:
- a fensi šmensi mobiteli z fejsbukom imajo uporabno vrednost?
- kaj pa 50 colski novi TV?
- plejstejšn tri ?
- itd...
A našteti ponujajo nekaj revolucionarnega, kar izdelki izpred 5 let niso imeli?
Mislim s čim se obremenjujete...
Če vam ni, ga pač ne kupite.
Aja, seveda. Sosedski sindrom
@stein: Ti si pa res že tako pameten, da ti kar malo škodi
Bistvo je, da morajo imeti GPS sprejemniki izredno stabilno uro, saj računajo razliko med sprejetim GPS signalom in svojo notranjo uro. Ampak v GPS sprejemnike ne morejo kar zmontirati atomske ure (cena, velikost, ...). Ne pravim, da se ne da notranje ure popravljati tudi na podlagi signala GPS satelitov. Ampak to ne počnejo s pomočjo GPS ure, temveč na podlagi odstopanja pri preseku izračunanih sfer. In preko podatkov iz interneta dobijo med drugim tudi točen čas, ki jim pomaga hitreje izračunati GPS lokacijo. Ni mi treba vse verjeti na besedo... ampak ni pa tudi treba pri vsem pametovati.
Bistvo je, da morajo imeti GPS sprejemniki izredno stabilno uro, saj računajo razliko med sprejetim GPS signalom in svojo notranjo uro. Ampak v GPS sprejemnike ne morejo kar zmontirati atomske ure (cena, velikost, ...). Ne pravim, da se ne da notranje ure popravljati tudi na podlagi signala GPS satelitov. Ampak to ne počnejo s pomočjo GPS ure, temveč na podlagi odstopanja pri preseku izračunanih sfer. In preko podatkov iz interneta dobijo med drugim tudi točen čas, ki jim pomaga hitreje izračunati GPS lokacijo. Ni mi treba vse verjeti na besedo... ampak ni pa tudi treba pri vsem pametovati.
"GPS timing receivers provide a typical accuracy of 100 nanoseconds"
http://www.atomic-clock.galleon.eu.com/support/ntp-time-server-accuracy.html
"GPS is more accurate than radio time sources. GPS systems can synchronise to within nanoseconds of the correct time. Radio solutions generally synchronise to within a few milliseconds."
http://www.atomic-clock.galleon.eu.com/support/gps-advantages.html
"NTPv4 can usually maintain time to within 10 milliseconds (1/100 s) over the public Internet, and can achieve accuracies of 200 microseconds (1/5000 s) or better in local area networks under ideal conditions."
http://en.wikipedia.org/wiki/Network_Time_Protocol
NTP provides accuracies generally in the range of 0.1 ms with fast LANs and computers and up to a few tens of milliseconds in the intercontinental Internet.
http://www.cis.udel.edu/~mills/ntp.html
"GPS time is accurate to about 14ns."
http://en.wikipedia.org/wiki/Global_Positioning_System#Timekeeping
Torej sem se res zmotil. Čas preko GPS je milijonkrat bolj natančen od mrežnega, ne pa tisočkrat, kot sem rekel.
Se opravičujem za širjenje napačnih podatkov.
V tvojem citatu se "The network can provide precise time." verjetno nanaša na podatke o razliki med GPS časom in UTC.
Ta je nekaj sekund in podatek koliko dejansko znaša ta razlika se spet periodično pošilja z blazno nizko hitrostjo s satelitov in jo spet lahko prej (v selundi ali dveh) dobiš preko interneta.
Pamet nikoli ne škodi, ampak pomanjkanje le te.
Ta je nekaj sekund in podatek koliko dejansko znaša ta razlika se spet periodično pošilja z blazno nizko hitrostjo s satelitov in jo spet lahko prej (v selundi ali dveh) dobiš preko interneta.
Pamet nikoli ne škodi, ampak pomanjkanje le te.
Moj point je bil, da A-GPS tudi sinhronizira notranjo uro sprejemnika. Kako točno to sprejemniku pomaga ne vem. Če pa ti poznaš točne algoritme, kako sprejemniki koristijo A-GPS podatke, nam pa razloži.
Ne vidim paralele - dvojedrnik ti omogoca uporabo vecih programov istocasno, brez da bi si morali deliti CPU cikle (npr. antivirusnik in OS v ozadju, tvoja aplikacija z vsaj eno nitjo v ospredju). To je ocitna prednost in meni je ni tezko opisati. Se vedno pa cakam na opis prednosti tablic (da ne bo samo ajplosca na tapeti) namesto poskusov sarkazma, ki niso najbolj na mestu.
Poglej si Applov video na zacetku zadnjega keynote-a, kaj ti naj recem drugega. Sicer sem pa tak napisal: ti mas prav, 10 miljonov je bedakov.
Tudi na FAPovca lahko naložiš cel kup robe in jo pelješ naenkrat s točke A do točke B, kar je očitna prednost pred limuzino, zakaj bi potem kupoval nek šmenci avto, ki ti tega ne omogoča. Logično, ne?
Zakaj Laptopa, če ima desktop cel kup prednosti, laptop pa samo eno - je lahko prenosljiv. Logično, ne?
Ne nisem tega napisal. Napisal sem, da je uporabna TUDI za zabijanje časa in da tisto, čemur je namenjena, dela dobro. Jaz jo imam za na pot, da pregledam maile, net, kakšen film... in to dela odlično, ne bi pa na njej sestavljal 23 strani dolge pogodbe, poganjal Bloomberga (še na desktopu se zgubim)... Dela točno to, čemur je namejena.Citat:
Uporabnik Radirko pravi:
Pa ravno ti si v tej temi napisal isto, kot sem tudi jaz - da je tablica dobra samo za zabijanje casa
Ti pa tupiš, da je zanič, ker ne zna tega, čemur ni namenjena, zato sem ti dal take primere.
?Ker zaslon ni resistivnega tipa, ne deluje na pritisk, temvec na dotik (= spremembo dielektrika v blizini povrsine) in torej ne more delovati kot tehtnica niti v teoriji. Tudi pri resistivnem dvomim, da bi to slo, ker enostavno ni narejeno za tako funkcijo (tehtnice s strain gauge imajo precej natancen ojacevalnik za merilni element, tak zaslon bi ga potreboval za vsako tocko).
Do neke mere, bi se pa dalo jakost pritiska simulirat programsko. Površina dotika je nek krog. Sedaj OS iz tega kroga izračuna točko, ki jo posreduje aplikaciji. Iz same površine, pa bi lahko sklepal o jakost dotika. Če se zaslona dotakneš na rahlo, je ta površina manjša, kot če se ga dotakneš bolj močno.
Podobne teme
