Jaz sem tak človek, da nikomur niti centa ne posodim ... Enkrat me je en ljubljančan na ulici stavil, pa vprašal, če mu razmenjam 100 evrov za 2x po 50 ...
Sem mu rekel, ko bo kupil tisto, kar misli, bo dobil nazaj 50 eur pa še ostalo ... in tip je še kar težil, če mam ...
Potem sem mu pa rekel, če se zavrt ali se delaš zavrtega? In res se je delal zavrtega, dokler mu nisem rekel, naj ****** ali pa ga zložim tu sredi ljubljane ... in potem je rekel samo ... ok, fjn se mej ... in je odšel
Ne posojam nikomur denarja ... sem človek, ki nikomur ne zaupam ničesar ... Edino moji sestri. Še moji punci, s katero sma že 8 let skupaj, ji ne zaupam toliko, da bi ji prosto pustil, da mojo bančna kartico nosi s sabo ... Če že, jo vprašam zakaj jo rabi?
Še nikoli nisem posojal denarja ... tudi ljudem, ki so bili v stiski ... sošolci so zjutraj prvo, kar so mogli narediti, šli po cigarete ... potem ko je bila malica, pa so me prosjačili za 200 nekdanjih tolarjev da si grejo po sendvič ... Žal ... če so mu čiki bolj važni kot hrana, potem pa mislim, da ne rabi denarja ... svojo hrano si je očitno že kupil zjutraj.
Posoditi več kot sto evrov nekomu? Ok ..če še sto evrov nima, potem me zanima zakaj rabi 100 evrov in zakaj nima toliko denarja ...
Glede jurja evrov na posojo .... ni takšnega prijatelja, da bi mu posodil ... moji punci, na primer, da bi posodil jurja? ... niti na pamet mi ne pride ... Bi pa jurja posodil enojajčni sestri, drugi sestri ne bi, bratu še manj, pa mami pa atu še bi posodil ... če bi lahko oz mogel ...
Moji enojajčni sestri sem 6 let nazaj posodil 400 evrov - zadnji denar, ki sem ga imel, da si je šla kupla avto, in mi je dala nazaj takoj ko je lahko ... sicer za 3 leta, ampak tudi če mi ne bi, bi že pozabil ... ampak bi pa vedno bil tisti občutek z mano, da ni takšen človek kot se bi naj delala, da je ...