No da se še jst pofočkam.
Doma sem iz male vasice z manj kot 10 naseljenimi hišami in sem na svoj kraj zelo ponosen in navezan. Pa ne zaradi kraja samega, ki je na zelo lepi lokaciji v Zasavskem hribovju. Tudi ne zaradi kakšne znamenitosti, ki jih ni ravno veliko oz. niso ravno znane. Sem pa ponosen zaradi ljudi v kraju in bljižnji okolici, kjer se vedno najde čas za soseda, za sočloveka in za prijatelje. Skupaj delamo praktično vse in si vedno pomagamo. Lepo pa je tudi videti, da se počasi zopet obujajo stari običaji in navade.
Na občino v kateri živim sem tudi ponosen, saj je daleč najboljša občina v bljižnji okolici, vse tam do Ljubljane in Celja. "Meščani" se sicer nosijo kakor da bi imeli štil v riti a tako je povsod po Sloveniji, pa veliko podeželskih ljudi se tako nosi kar je žalostno.
Aja še tole na Ljubljana/Maribor: Nimate pojma! Pridite kam v hribe živet za par let. Minusi, ki se od zažetka zdijo nemogoči kmalu izginejo, ko te okolica sprejme kot svojega. Ko začutiš pravo prijateljstvo in povezanost, ko poznaš vsakega, ki ga srečaš, ne pa da, kot se je nekdo hvalil, ne poznaš svojega soseda
Še vsak "priseljenec" v naše kraje je to povedal, pa jih ni malo. Seveda pa, da pride do tega, ne smeš hoditi z dva metra dvignjeno glavo.
Pa načeloma nimam nič proti mestom oz. Ljubljani/Mariboru, saj tu služim kruh in sta mi obe mesti všeč. Samo ko zjutraj vstaneš in te prebudi sonce, delat greš pa v asfaltno/betonsko džunglo te pač mine vse veselje.