Po dolgem času bom malce pokomentiral še v eni drugi debati, kot je tista o filmih.
Ker mi je nekaj komentarjev dovolj vzbudilo pozornost in sem ravno primerno razpoložen.
Citat:
Uporabnik Tjasa pravi:
Danes sem nekako čudno razpoložena in čudne misli mi prihajajo na pamet. Mogoče pa samo odraščam in postajam bolj ležerna do vsega.
Je zvestoba še moderna? Ali kdo dejansko še ceni da mu je nekdo zvest? ...
Ležerno je moderno!
Kako nesramno (provokativno) bi se ti (vam) zdelo pa vprašanje -
je zvestoba sploh še moralna? Obstajajo npr.
javni ljudje, ki jim kakšen tak "spodrsljaj" v nekem obdobju njihovega življenja kasneje celo koristi (tu mislim predvsem korist na osebnem, duhovnem nivoju, pogled in odnos do sveta od znotraj) ... Ne bi rad zvenel pokroviteljsko, vendar se mi zdi razmišljanje Tjaše, skupaj z njenim povzetkom misli drugih, čisto dober vsaj za uvod v temo, če ne še kaj več (to je bila posredno tudi replika na
stiebra).
Citat:
Uporabnik s22b pravi:
...
Varajo vsi, ki še niso zreli za trajno vezo in to je to.
...
...
Za moje pojme varajo vsi tisti, ki niso sposobni ljubiti ene same osebe, ne morejo biti zvesti svojemu partnerju, niso odkriti. S takimi sploh nočem imeti opravka, ker se mi enostavno gabijo.
Ne bi rad navajal kakšnih nepreverjenih statističnih podatkov, vendar tvoje trditve in primeri, ki so sicer korektni, še zdaleč niso celovite. Po mojem mnenju pokrivajo samo tisti delež varajočega prebivalstva, kakršen je delež (celotnega) mladega prebivalstva (recimo med 18 in 30 leti) napram deležu ostalega starejšega in spolno še aktivnega prebivalstva. Najbrž je jasno in to lahko trdim, da je slednji delež zadnje čase iz leta v leto večji. (...) Torej, tisto, kar sem hotel odreplicirati, je krasno in perfektno napisala
Grisbi danes ob 11:05 v svojem drugem odstavku. Temu ni dodati nič drugega, kot ponoviti, da je delež teh drugih primerov (in vzrokov) bistveno pomembnejši, zaskrbljujoč, pomenljiv ali karkoli za kogarkoli že. Na neko "prepovedano" odločitev ne vpliva (v smislu zagotavljanja partnerjeve zvestobe) niti število otrok, niti dolžina (zakonskega) razmerja(!), ampak natanko to, o čemer je pisala tudi Grisbi. (Tako da - preverite, če imate morda
kakšnega okostnjaka (po lastni krivdi!)
v omari tudi pri vas doma.
) O tveganjih v teh najštevilčnejših primerih pa sedaj ne bom, ker se potem tema bistveno bolj razpre.
Citat:
Uporabnik sonick pravi:
...ksz
Bom čist kratek in "banalen"! Ni šanse, da imam bejbo(n vredna lepšega naziva), katero še poriva nekdo drug!!!
Citat:
Uporabnik vaginko pravi:
In kako veš da je ne poriva nekdo drug? Po mojih izkušnjah se ne da! Če je punca celi teden na drugem koncu kot jaz nobeden ne ve za drug drugega kaj počne! Sam pravim da je bolje se znoreti zdaj kot pa pri 50 tudi take primere poznam!
Aha, tudi tole je zelo zanimiva (pod-)tema glavne teme. Načeloma je odgovor že bil napisan zgoraj. Bi mu pa lahko še kaj dodal. Daljša odsotnost partnerja ali/in partnerjeva dislociranost je nekako pavšalen primer, najbrž zelo pogost in relativno enostaven poligon za izvajanje nezvestobe. Pozor - pri tem nisem imel v mislih odsotnosti kot enega od vzrokov za
pojav nezvestobe, ampak kot glavno zahtevo ali pogoj za njeno
izvajanje. Torej, primere iz prejšnjega mojega komentarja -
posledice so tu in se žal dogajajo, vzroki so čisto drugje. Seveda, obstajajo pa tudi kompleksnejši primeri, ki jih je morda celo največ in ki so glede pogojev manj zahtevni. Stopenj varanja je tu lahko cel spekter ... In še eno provokativno vprašanje -
ali ni varanje pravzaprav že sam partnerjev - če uporabim izraz v smislu popolne ali objektivne upravičenosti takšne ocene - nezadovoljiv, nepoln (...) odnos do sopartnerja? (Vprašanje se nanaša na primere nekroničnih prevarantov, torej samo na resne primere!)
P.S.: In ker sem že navalil s "provokativnimi" vprašanji (jih je še cel kup
) -
koliko izmed vas bi se čutilo sposobnih začeti zvezo s partnerjem, z odlično osebnostjo, ki pa že ima npr. enega otroka?
Evo, zaključujem svojo disertacijo.