Življenje z dementno osebo.

Hanzi · 3. mar 2016

Se ooravicujem vnaprej za moje pisanje ampak.... Vsakega zivljenja je enkrat konec. In ko se zacnejo take stvari dogajati (pri 90+) si želim samo. Cim prej konec trpljenja za bolnika in svojce.
Na žalost.
Podobno je pri raku kjer je 99,99% verjetnost neuspeha. Sem na ta nacin pred leti izgubil "ozjega" sorodnika pri dobrih 50, ( lani pa sedanjega in ex soseda oba pri 50).
Sicer isces vse mozne rešitve ( tudi po tujini), ampak ko pa vidis da je ni vec upanja, pa skrbis res samo za cim manj bolečin.
Ce se dementen bolnik spominja zivljenja v svoji mladosti, ga poskusajte napeljevati na take pogovore in ga poslušati(pa ceprav skozi eno uho notri in skozi drugo ven) ko bo razlagal o teh stvareh. Pa ceprav se bo vsako uro ponavljal.
Dvomim da boste silvestrovanje preziveli skupaj. Pravzaprav vam tega (9mesecnega trpljenja) ne privoscim.

Jabe · 3. mar 2016

Citat:
Uporabnik brunobruno pravi:
V dom za ostarele bo najboljše. Strojovna pomoč in vaš čustven odmor.

Se strinjam. Iz lastnih izkušenj. Tam opravijo "tlako" - nego, kopanje, hranjenje, redno prejemanje terapije ipd Ponavadi opravljena bolje pri osebi, ki potrebuje 24h nego, ker pač 1 človek, niti 2 ne moreta delati vsak dan 12h šihta.
Vi hodite na obisk in ko ste tam, ste z veseljem. Če želite pomagati, se še noben dom ni branil, ponavadi pri hranjenju pomagajo svojci.

retro · 4. mar 2016

trenutno se je njegovo psihično in dementno stanje nekako umirilo, in postal je bolj pogovoren, veliko se z njim pogovarjamo ga negujemo in poslušamo, dosti govori seveda večji del o preteklih dejanjih vendar se vrača tudi v sedanji trenutek in dogodke nekaj časa nazaj in za te dogodke ki se jih spominja in so bili nedolgo nazaj nas vse neskončno osrečujejo ker vemo in upamo da se vseno nekaj spreminja v njegovem duševnem stanju in to na bolje.
Poleg vsakodnevnih opravil z nego, previjanjem in drugimi opravili je trenutno lahko povem bivanje postalo znosno, lepo spi in je miren , čez dan pa smo večji del z njim če ne jaz potem žena, pogovarjamo se tudi kakšen človek ne jezi se zaigramo in , lepo je.
Veseli se vsakega jutra ko se ženo zjutraj najdemo pri njegovi postelji in vedno se nasmeji se poveseli ter povpraša kako smo spali in če je zunaj lepo vreme, čez dan se zelo veseli sončnih žarkov in kolikor še vidi skoz okno se zelo razveseli ptičkov ki letajo zunaj in ščejo hrano v ptčji krmilnici.
Imamo pa muco ki je njegov terapevt, to je nekaj kar bi lahko posnel film, muca ki jo je sicer že prej imel zelo rad se je neskončno razveselila njegovega povratka domov sedaj sta postala nerazdružljiva, oæe se pogovarja z njo muca ga s svojo tačko nežno dotika , res čudovit odnos imata.
Veseli smo da je postalo bivanje znosno in zaenkrat je vse ok. Upajmo da tako ostane čim dlje.

garbo · 4. mar 2016

Lepo da se je stanje umirilo.Živali pa sploh umirjajo bolnike.

visek_izobrazbe · 4. mar 2016

Citat:
Uporabnik retro pravi:
trenutno se je njegovo psihično in dementno stanje nekako umirilo, in postal je bolj pogovoren, veliko se z njim pogovarjamo ga negujemo in poslušamo, dosti govori seveda večji del o preteklih dejanjih vendar se vrača tudi v sedanji trenutek in dogodke nekaj časa nazaj in za te dogodke ki se jih spominja in so bili nedolgo nazaj nas vse neskončno osrečujejo ker vemo in upamo da se vseno nekaj spreminja v njegovem duševnem stanju in to na bolje.
Poleg vsakodnevnih opravil z nego, previjanjem in drugimi opravili je trenutno lahko povem bivanje postalo znosno, lepo spi in je miren , čez dan pa smo večji del z njim če ne jaz potem žena, pogovarjamo se tudi kakšen človek ne jezi se zaigramo in , lepo je.
Veseli se vsakega jutra ko se ženo zjutraj najdemo pri njegovi postelji in vedno se nasmeji se poveseli ter povpraša kako smo spali in če je zunaj lepo vreme, čez dan se zelo veseli sončnih žarkov in kolikor še vidi skoz okno se zelo razveseli ptičkov ki letajo zunaj in ščejo hrano v ptčji krmilnici.
Imamo pa muco ki je njegov terapevt, to je nekaj kar bi lahko posnel film, muca ki jo je sicer že prej imel zelo rad se je neskončno razveselila njegovega povratka domov sedaj sta postala nerazdružljiva, oæe se pogovarja z njo muca ga s svojo tačko nežno dotika , res čudovit odnos imata.
Veseli smo da je postalo bivanje znosno in zaenkrat je vse ok. Upajmo da tako ostane čim dlje.

KOLK JE TO LEPO PREBRAT..sm vesel zate in za to dementno osebo, da ji gre na bolje. Res sem vesel za vas

srečno in lep pozdrav

retro · 4. mar 2016

Hvala vsem ki ste nam na bilokak način v oporo.

pablohasan · 4. mar 2016

Aja, ful mu nastimajte vonjav, ki ga spominjajo na kaj domacega , lepega. Tudi muzka, ki so jo imeli radi jih totalno sprosca. Pa zaposlit jih je treba.

Hanzi · 5. mar 2016

retro · 19. maj 2016

Minulo je kar nekaj časa, mesec maj je in na žalost je stanje očeta zelo slabo.

alpine · 19. maj 2016

Predlagam dom, enostavno ne boste zdržali. Tudi mi smo dal nekoga v dom, prej je blo vsak dan problem. Na začetku meseca doplačamo 500 evrov in imamo mir.

Hanzi · 25. maj 2016

In kaj je najvecji problem pri takih ljudeh?
Ce zadeva tak pod pasom se opravljajo svoje funkcije potem bi se nekako najbrz dalo "potrpeti". Problem ko si enkrat v plenicah, tisto pa zna biti pa se težje.

alpine · 25. maj 2016

Tako kot si rekel, ko so planice, dokler jih ni ni panike.

motofrik · 16. avg 2016

Vsakdo se kdaj pa kdaj sooči s to težavo. Sosedje, svojci...
Oče je postajal iz leta v leto pozabljivejši, ponavljal eno in isto zgodbo kar zaporedoma... Niti ne veš, da so to znaki demence... Mogoče bi zdaj ravnal drugače -peljal k zdravniku, da mu predpiše zdravila. No, zdravila za demenco ni, so le zaviralci napredovanja. To je enosmerna, povratka ni. Dokler je bil še doma, skrbiš zanj po svojih najboljših močeh. Hraniš, kopaš, briješ... Tudi plenice ni bilo problem menjati... Mogoče je bil največji problem, ko je menjal dan za noč. Ponoči bi bil pokonci, premetaval posodo, ker ''mora kuhati kosilo''... Potem se je pa na lepem zgrudil, padel pod mizo... panika, kaj je sedaj...kličemo rešilnega, bolnica... Nekaj z ledvicami,.... že v bolnišnici so morali imeti pripasanega, da ni pobegnil iz postelje... V glavnem...sedaj bo štiri leta, kar je v domu za stare, oddelek s povečano pozornostjo. Sčasoma ni več hodil, sedeti ne more, ni ravnotežja... Še mene ne spozna več, niti kot znanega... Ja, prav bojim se demence. Dementni osebi ni težko, težko je svojcem. Ampak, nekomu ki se ni soočil z demenco, ne moreš dopovedati, da to ni bolezen, ki se jo pozdravi.... Da rabi 24-urno oskrbo... Tega doma ne moreš ponuditi, skrb še...zdravniške pač ne....

piagolo · 17. avg 2016

Če nimaš predsodkov in imaš možnost poskusi s THC oljem. Pomaga.

Daniel · 19. avg 2016

Predsodkov nimam, THC olja pa tudi ne. Edino kar imam neke kapljice, ki imajo notri kao 2% THCja ampak to ni praktično nič.

Dedek sicer ne živi pri nas ampak pri mamini sestri in njeni družini. Bi pa najbrž zase, če me doleti kaj takega vsekakor poskusil zdravljenje oziroma lajšanje simptomov s THCjem.

retro · 30. dec 2016

Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
bolezen je bila
močnejša od življenja.

Počivaj v miru dragi oče, dedek in pradedek, ostal nam boš v večnem spominu.

Hanzi · 30. dec 2016

Nitroo · 30. dec 2016

trobla · 30. dec 2016

Sožalje...

Jabe · 30. dec 2016

Sožalje

Življenje z dementno osebo.

Guru

Guru

Fizikalc

Priponke

Pripravnik

Guru

Fizikalc

Fizikalc

Guru

Fizikalc

Fizikalc

Guru

Fizikalc

Majstr

Guru

Guru

Fizikalc

Guru

Fizikalc

Pripravnik

Guru

Podobne teme