jaz pa nimam nič pa so me alterjevci obdarili. a sem zato revna ali nisem je stvar debate. imam skoraj končano 8.stopnjo izobrazbe in pričakujem otroka, ki ga bom sama vzgajala. jaz se ne počutim revno ampak zelo bogato, bogato izkušenj, znanja ter sreče da lahko imam otroka.
kar se finančnih stvari tiče, mi ni vseno da sem morala 3 leta v lj plačevati najemnino, ker, če bi se zaposlila s srednjo šolo bi imela neko plačo in bi plačevala za kredit obrok ravno nekje toliko, kot sem najemnino, ki je šla praktično v nič kar se mojih financ tiče.
torej, kot ste eni pametni, prodat stanovanje in iti v najem, koliko od teh ki ste to napisali živi v najemu, po možnosti v Lj, ko ne dobiš garsonjere izpod 250eur na mesec + stroški pa še za ta denar je takšna da se bi človek kr zjokal kaj vse folk daje v najem.
večinoma je na črno, ker če greš subvencionirano ti dvignejo za ravno toliko kolikor je subvencija pa še davek prišteje potem pa plačuješ sam 300eur pa še država mu da 100eur...
vidikov revščine je veliko, ljudi, ki so ljubosumni na soseda pa še več. vlada vedno povdarja da treba obdržati mlade možgane v mestih, kjer je največ revščine, kdor ima možgane, ne bo ostal v takšnem mestu, to predvsem mladina, starejši so pač zadovoljni s svojimi plačami in odštevajo leta, mesece, dneve do penzije in študirajo kako bodo obrnili tistih nekaj eur ter upajo, da jim mladi kaj primaknejo.
moja dva imasta 3 sobro stanovanje v lasti, kupljeno po jazbinškovem zakonu za 2mio sit. pa ga odplačujeta še zdaj mesečno, ampak enkrat bo v njuni popolni lasti in bo še teh nekaj eur na mesec več v proračunu.
ne upam pa si predstavljati kaj bi bilo, da nista kupila tega stanovanja takrat, zdaj bi živela še slabšekot da.
ne rečem, da smo na robu revščine, na robu bogastva pa tud nismo, vi vsi ki obrekujete, ste si sigurno privoščili letos vsaj en teden morja, dopusta pa še na kakšno smučanje boste šli. jaz im moja dva starša smo letos ostali doma. razlog: ker jaz ne delam več preko študenta ker sem noseča in nisem mogla delati, socialne nisem dobila, njuna plača pa ni niti toliko zadostovala, da bi pokrivali tekoče stroške kaj šele si privoščili morje, avto pa je vreden 300eur star pa 10 let. in zdaj naj bi prodali avto, ki je še v dokaj dobrem stanju čeprav star in šli na morje da dokažemo da nismo revni?
jaz priznam da nimam! če pa je komu izpod časti prositi za pomoč oz sprejeti pomoč, naj stoka še naprej in se naslaja na nemoč ostalih.