Zakaj je tako narobe bivati pri starših?!

Citat:
Uporabnik IbizaDriver pravi:
ksz...

končno sem si vzel čas in prebral celo temo. Napisano je bilo marsikaj resničnega, pa tudi nekaj pretiravanja.

Pri nas je tako, da živimo v ženini hiši, skupaj z tastom. Pred desetimi leti, ko je nekako padla odločitev o skupnem življenju, to ni bila prva izbira, pač pa sva kolebala med postavitvijo hiše na lastni parceli (ki jo že imam) in nakupom stanovanja, katerih cene so bile takrat zelo napihnjene (nekaj trisobnega bi prišlo recimo 180k). Ker klju takrat dokaj solidni plači tak znesek ni šel skozi, na kakšno manjšo luknjo pa nisem pristal (rabim pač vsaj nekaj svojega prostora), je padla odločitev o gradnji bajte na način kot so ga naši starši, torej da se z prihranki in nekaj pufa zadeva spravi pod streho, ostalo pa ko bo denar (fasada, oprema itd...).Prišlo je že do tega da sva urejala papirje za gradbeno dovoljenje (za kar bi šli vsi prihranki), ko je prišel do naj tast, ki je ravno takrat ostal sam in rekel da zakaj bi se pufali in se jebali še 10+ let, tukaj bo pa bajta prazna, po njegovi smrti pa samo še v breme. V naslednjih par letih smo torej zanj zgradili prizidek, kjer ima na 45m2 vse kar rabi, pa še vse je v pritličju, da ni treba po stopnicah, midva pa sva si zase uredila preostanek hiše. Prizidek in vso opremo sva seveda financirala midva, a tistih 20k in dve leti dela je precej manj kot v katerikoli drugi varianti. Imamo vsak svoj vhod in popolno samo stojnost, razen pri tistih nekaj skupnih stroških (voda, kanalizacija, elektrika, kabelska, ogrevanje) in skupnih investicijah. Za obisk tasta velja enako kot za ostale - pozvoni in počaka da se pride odpret. Enkrat na teden pride na pivo in to je to, v stanovanju sem lahko v gatah ali kakorkoli želim, pere in lika vsak zase, prav tako kuhanje, nabava.

Ko danes, po 10 letih gledam nazaj, mi ni žal. Sodelavci, ki so takrat vzeli po 100k ali več puha so danes sužnji tega in bi v službi požrli vse, samo da ne ostanejo brez, saj bi v nasprotnem primeriu leteli še iz stanovanja, vozi se v neki starih garah in hodi na morje za podaljšam vikend v strunjan.

Vsak seveda nima te možnosti in potem ne gre drugače kot stisniti zobe. Prav tako v nekaterh primerih ni možno prepričati staršev da mora biti vsak zase in se vtikajo v vse in v tem primeru je prav tako bolje iti.

Obstajajo seveda tudi nasprotni primeri. Poznam recimo brata od kolega, ki je star 37 let, ima dobro plačo (IT v večji, dobri firmi) in živi doma, v garsonjeri, ki jo je uredil brat , preden se je odselil. Babe nima, kuha mu "mami", cunje dobi zlikane na posteljo, hladilnik je poln, vorašanj ni. Tip visi cele dneve po bifejih in ne kaže da bo kaj kmalu drugače. Mama hotel v polnem pomenu besede, pa čeprav bi z svoj plačo komot najel stanovanje i dobro živel (res pa da malo manj po bifejih).

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik patriot pravi:
Koliko pa je teh stroškov, da so tako pomembni?

Edino če imaš energetsko potratno hišo, da porabiš veliko za ogrevanje.

Komunala, voda in elektrika tako rastejo s številom stanovalcev in konec koncev to ni nekak strošek.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik jello pravi:
Se nabere. Če pogledam našo ulico, samo neposredna bližina, 6 bajt v katerih živijo 60+ letnice same. Vse bajte 250+ m2. Dokler so bili na vrhu še otroci ali dokler je bil še mož živ je z ogrevanjem še nekako šlo. Zdaj se jih večina ogreva z električnim bojlerjem in pečko na drva. Se prav,i kuhinjo in dnevno ogreva, pa toliko vode da se umije, ostalih 200 kvadratov je hladnih. Z eno pokojnino pač ne nabereš za olje ali plin, če hočeš biti ob tem še sit in oblečen.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik MrDaco pravi:

Citat:
Uporabnik IbizaDriver pravi:
ksz...

končno sem si vzel čas in prebral celo temo. Napisano je bilo marsikaj resničnega, pa tudi nekaj pretiravanja.

Pri nas je tako, da živimo v ženini hiši, skupaj z tastom. Pred desetimi leti, ko je nekako padla odločitev o skupnem življenju, to ni bila prva izbira, pač pa sva kolebala med postavitvijo hiše na lastni parceli (ki jo že imam) in nakupom stanovanja, katerih cene so bile takrat zelo napihnjene (nekaj trisobnega bi prišlo recimo 180k). Ker klju takrat dokaj solidni plači tak znesek ni šel skozi, na kakšno manjšo luknjo pa nisem pristal (rabim pač vsaj nekaj svojega prostora), je padla odločitev o gradnji bajte na način kot so ga naši starši, torej da se z prihranki in nekaj pufa zadeva spravi pod streho, ostalo pa ko bo denar (fasada, oprema itd...).Prišlo je že do tega da sva urejala papirje za gradbeno dovoljenje (za kar bi šli vsi prihranki), ko je prišel do naj tast, ki je ravno takrat ostal sam in rekel da zakaj bi se pufali in se jebali še 10+ let, tukaj bo pa bajta prazna, po njegovi smrti pa samo še v breme. V naslednjih par letih smo torej zanj zgradili prizidek, kjer ima na 45m2 vse kar rabi, pa še vse je v pritličju, da ni treba po stopnicah, midva pa sva si zase uredila preostanek hiše. Prizidek in vso opremo sva seveda financirala midva, a tistih 20k in dve leti dela je precej manj kot v katerikoli drugi varianti. Imamo vsak svoj vhod in popolno samo stojnost, razen pri tistih nekaj skupnih stroških (voda, kanalizacija, elektrika, kabelska, ogrevanje) in skupnih investicijah. Za obisk tasta velja enako kot za ostale - pozvoni in počaka da se pride odpret. Enkrat na teden pride na pivo in to je to, v stanovanju sem lahko v gatah ali kakorkoli želim, pere in lika vsak zase, prav tako kuhanje, nabava.

Ko danes, po 10 letih gledam nazaj, mi ni žal. Sodelavci, ki so takrat vzeli po 100k ali več puha so danes sužnji tega in bi v službi požrli vse, samo da ne ostanejo brez, saj bi v nasprotnem primeriu leteli še iz stanovanja, vozi se v neki starih garah in hodi na morje za podaljšam vikend v strunjan.

Vsak seveda nima te možnosti in potem ne gre drugače kot stisniti zobe. Prav tako v nekaterh primerih ni možno prepričati staršev da mora biti vsak zase in se vtikajo v vse in v tem primeru je prav tako bolje iti.

Obstajajo seveda tudi nasprotni primeri. Poznam recimo brata od kolega, ki je star 37 let, ima dobro plačo (IT v večji, dobri firmi) in živi doma, v garsonjeri, ki jo je uredil brat , preden se je odselil. Babe nima, kuha mu "mami", cunje dobi zlikane na posteljo, hladilnik je poln, vorašanj ni. Tip visi cele dneve po bifejih in ne kaže da bo kaj kmalu drugače. Mama hotel v polnem pomenu besede, pa čeprav bi z svoj plačo komot najel stanovanje i dobro živel (res pa da malo manj po bifejih).

Klikni za razširitev

Podobno je bilo pri nas. Le da je bil zgornji štuk še nahbau. Namesto da smo jemali kredo za takrat predraga stanovanja, sma s prihranki uredila mansardo. Vmes je tast postal pokojni, tako da tašča sedaj sama živi v spodnjem štuku. Ker ji je tudi ta del postal prevelik nam je odstopila še eno sobo, ki smo jo preuredili v otroško sobo, kjer sedaj mulc spi doli. Hkrati pa še ona popazi na njega.

Kaj je plus takega življenja:
Stroški se delno delijo, otroci so v varstvu v trenu oka, vrt ureja ona, mi pa si iz njega "sposodimo" pridelke

, hiša je pod nadzorom ko nas ni doma, žar na vrtu, otroci na prostem povsem brez skrbi, nedeljska kosila ko se nam ne da kuhat in še kaj bi se našlo,...

Kaj je minus takega življenja:
Muzike navijat do maximuma in fešte si ne moreš delat po mili volji. Pa še ta meja se pošasi dviguje, ker se taščina zaznava decibelov vstrajno znižuje.

Če plusi prevagajo minuse pa presodite sami.

Klikni za razširitev