Začetnik-varjenja pive

Uporabnik Utisevalec je napisal:

Z višanjem OGja se spreminja tudi efektivnost, to je normalno. Sploh tam nad 1.100 je izpiranje tako neefektivno da večina sladkorja ostane v sladu ker je sladica enostavna presladka da bi lahko upešno potegnila še dodaten sladkor.

Skratka problem ki si ga imel je čisto normalen, odvisno sicer od načina drozganja in izpiranja ampak vsekakor lahko efektivnost pade tudi pod 50%. Dodaten problem je da če boš dodal več sladu da pokriješ efektivnsot boš imel še nižji izkoristek in najbrž nikoli ne boš dosegel OGja čez 1.1.

Kako reševat ta problem? Najbolj enostaven način je izpiranje z večjo količino vode in potem daljše vretje (tudi par ur več) da se ta preostala voda izpari in dosežeš potem željen volumen (in OG).

BTW, povsem enak (obraten) problem imaš ko hočeš naredit "lahko" pivo. OGji pod 1.035 zelo hitro vračajo tudi 90%+ efektivnost, predvsem pa se pri določeni metodah izpiranja sladica nevarno razredči (izpiranje taninov). Tako da je ponavadi potrebno žrtvovat ekeftivnost in vodo za izpiranje dodat šele kasneje v lonec za kuhanje, ne pa prelit preko sladu.

Klikni za razširitev

Hvala za izcrpen odgovor.

Z uporabniki grainfatherja na njihovem forumu sem prebral da ta problem vecina reši tako da drozga 2x po 5kg sladu, prvic normalno, drugo rundo pa samo menjava sladu in drozganje novih 5kg ze v sladici od prvih 5 kg. S tem malo manjsim grain billom dobijo moznost drozganja v manjsi kolicini vode in posledicno dobijo vec vode za izpiranje (cca. 20l) ki jo razdelis na pol in izpiras vsakih 5kg z 10l vode.

Tudi sam delam tako da vedno izpiram z 2x kolicino sladu. Tako imam priblizno iste izkoristke.

Mislis da bo tak nacin, 2x drozganje pripomoglo da pridem na 1.1+

Pozdravljeni,

imam vprašanje glede časa fermentacije. V pivovarski knjigi sem zasledil, da se zaradi dodatka sadja v sekundarni fermentor, čas fermentacije zaradi dodatnega sladkorja poveča. Ima kdo v praksi izkušnje o kakšnem podaljšanju govorimo? Vem, da zavisi od količine, pa če vzamemo neko zmerno količino za primer.
Govorimo o več dnevih?

Zanima me še, kakšne imate izkušnje z blond/golden ali. Je boljše imet fermentor za zadnjo fazo na nižji temperaturi, da se zbistri? Se v praksi to dela, so razlike velike ali je okej, če pustim na ''ale'' temperaturi od začetka do konca.

Iskrena hvala že vnaprej za vse odgovore!

Pri sadju se podaljša fermentacija toliko, da povre ves sladkor iz sadja. Najbolj sigurno je da gledaš mehurčke in spremljaš gravitacijo. Ko se ta 3 dni ne spreminja, bi rekel, da je fermentacija končana. Kdaj bo to pa različno. Samo za namen planiranja bi pa računal na dodaten teden.

Kako misliš za zadnjo fazo. Če govoriš o aktivni fermentaciji potem rajši dvigneš temperaturo zaradi d-resta. Če pa misliš dneve pred flasiranjem je pa vseekakor dobrodošel cold crash. Ta je priporočljiv za večino ale piv, da se lepše sčistijo. Če pa nimaš preproste možnosti za cold crash bo pa tudi brez povsem v redu. Bi pa svetoval, da ga potem rajsi pustiš še kakšen teden dlje v fermentorju in se bo pravtako posedlo. Se pravi da ga v v fermentorju pustiš vsaj 3 - 4 tedne.

Najlepša hvala za odgovor!
Mi je sedaj bolj jasno

Uporabnik trpo je napisal:

Pri sadju se podaljša fermentacija toliko, da povre ves sladkor iz sadja. Najbolj sigurno je da gledaš mehurčke in spremljaš gravitacijo. Ko se ta 3 dni ne spreminja, bi rekel, da je fermentacija končana. Kdaj bo to pa različno. Samo za namen planiranja bi pa računal na dodaten teden.

Kako misliš za zadnjo fazo. Če govoriš o aktivni fermentaciji potem rajši dvigneš temperaturo zaradi d-resta. Če pa misliš dneve pred flasiranjem je pa vseekakor dobrodošel cold crash. Ta je priporočljiv za večino ale piv, da se lepše sčistijo. Če pa nimaš preproste možnosti za cold crash bo pa tudi brez povsem v redu. Bi pa svetoval, da ga potem rajsi pustiš še kakšen teden dlje v fermentorju in se bo pravtako posedlo. Se pravi da ga v v fermentorju pustiš vsaj 3 - 4 tedne.

Klikni za razširitev

Samo dodatno vprašanje se mi je še porodilo. Koliko pa bi ga moral pustit približno, če cold crasham? Približno.

Hvala še enkrat! Lp

Uporabnik luka34 je napisal:

Samo dodatno vprašanje se mi je še porodilo. Koliko pa bi ga moral pustit približno, če cold crasham? Približno.

Hvala še enkrat! Lp

Klikni za razširitev

Fermentacija bo v 2 tednih zdavnaj gotova. Če boš delal d-rest, bo tudi kvas za sabo kar lepo počistil. Če boš šele potem dodal sadje, pusti še kak teden (lahko na isti temperaturi kot d-rest), potem pa daj na hladno (cold crash) za vsaj 2 do 3 dni. Dalj kot boš imel, bolj se bo pivo sčistilo, a v 2 do 3 dneh se bo že kar lepo.

Najlepša hvala za odgovor.
Se opravičujem, a še eno vprašanje se mi je porodilo (začetniško neznanje ).
Kako je s tem, če se odločim, da bi na dan zvaril 2 šarži. Če je v istem fermentorju še prostor lahko dodam kasnejšo šaržo noter in potem obojemu skup dodam kvas? So kakšne nevarnosti pri tem?
Koliko prostora nekje morem pustit v fermentorju? Kakšen je problem oksidacije (še česa drugega mogoče), če je fermentor napol prazen?
Hvala vam mojstri, da mi pomagate!
Lp

Če govorimo o razmaku par ur potem lahko tudi kombiniraš in dodajaš pivino kasneje. Tudi sam kvas lahko dodaš že prej (prva sarža) da že začne nekaj migat in je bolj pripravljen na dodatno hrano, lahko pa vse skupaj skombiniraš na koncu. Oksidacija pred glavnino fermentacije ni noben problem, tako da okoli tega ne skrbet.

Za homebrewerje je pravilo nekako 1/4 placa v fermentorju. To je zato da se ima kvas možnost penit in ti ga ne pomeče ven med burno fermentacijo pa prazen prostor je buffer za CO2 ki potem ščiti pivo. Če veš kaj delaš lahko fermentor nafilaš tudi več, manj pa tudi ni problem. Sicer idealno je imet opremo ki naredi serijo v enem kosu in zavzame tiste šolske 3/4 fermentorja, ampak tudi iz zgodb naše craft scene poznamo primere ko se štuka po več serij!

Hvala za odgovor. So mi takoj zadeve bolj jasne
Še eno vprašanje se mi je porodilo, ko sem ravno gledal ponudbo fermentorjev. V čem so prednosti koničastih fermentorjev, ki so bistveno dražji od recimo navadnih vinskih sodov? Upam, da je to zadnje vprašanje z moje strani.

Še enkrat hvala vsem za odgovore, upam da bom čez kako leto ali več, lahko jaz komu kaj tako svetoval

Nisem mojster s tega področja (niti še nisem varil pivo) predvidevam pa, da je prednost koničastega fermentorja da se gosta brozga, ki se posede na dno zbere v stožcu, ki ima na podnu svoj ventil in lahko kasnejeto lažje ven spraviš. Hkrati pa imaš še eno pipco nad tem stožcem, iz katere lahko polniš flaše po končani fermentaciji in da te usedlina pri tem ne moti.

Konični fermentorji imajo dno v stožec kar omogoča zbiranje usedline po višini na ožji prostor (manjša stična površina s pivom), tako da so že po naravi boljši pri bistrenju piva (pa tudi drugih pijač kjer je to potrebno). Recimo v klasičnem fermentorju z ravnim dnom je površina usedline enaka površini dna valja, če imaš 40cm širok fermentor je to cca. 1200cm2. Pri koničnem fermentorju pa se usedlina nalaga v konični del ki ima (odvisno od višine ki jo doseže usedlina) realtivno manjšo površino, recimo da pride do višine kjer je 10cm širok stožec, to predstavlja potem samo cca. 80cm2 stične površine kar je 15x manj kot pri ravnem dnu.

Druga prednost je možnost izpusta usedline s čimer se sploh izloči ven vso svinarijo ki bi lahko povzročala "težave". Izpust usedline je tudi dobra lastnost če želiš pobirat kvas, pri koničnem fermentorju je to zelo enostavno in predvsem zelo "sterilno".

Tu sicer malo pazit okoli vinski fermentorjev. Vinski sodi so lahko v konus ampak namen teh vinskih sodov ponavadi ni direktno bistrenje ampak izkoristek izliva. Ker pri ravnem dnu pipica nikoli ne more zajet vse tekočine in posledično ostane ta v sodu (izguba) - BTW za ta namen se v pivovarstvu uporablja t.i. bistrilne posode (brite tank) kjer je dno v minimalen konus. Vinski sodi že tako ponavadi niso idealni za pivo (niso iz poliranega inoxa, robovi/vari so ostri ipd.) kar zmanšuje možnost dobrega čiščenja in sterilizacije. Vinski sodi na minimalni konus oz. L izliv pa znajo vodit v katastrofo ker se usedlina ne bo stekla po robu, pa še tista ki se bo se zna ob količini usedline ki jo ima pivo zabasat v pipici (za izpust rabiš vsaj 1-1/2" do 2" ventil, manj je že rizično da bo ostalo zamašeno vse skupaj). Tako da pri nakupu je boljše gledat namenske za pivo, tudi plastiko (danes obstajajajo tudi plastični konični fermentorji [fast ferment, fermentasaurus]) če je inox predrag, kot pa vzet za vino ki ima prej opisane težave.

Uporabnik luka34 je napisal:

Hvala za odgovor. So mi takoj zadeve bolj jasne
Še eno vprašanje se mi je porodilo, ko sem ravno gledal ponudbo fermentorjev. V čem so prednosti koničastih fermentorjev, ki so bistveno dražji od recimo navadnih vinskih sodov? Upam, da je to zadnje vprašanje z moje strani.

Še enkrat hvala vsem za odgovore, upam da bom čez kako leto ali več, lahko jaz komu kaj tako svetoval

Klikni za razširitev

Na vprašanje so ti že odgovorili, jaz pa samo dodam, da upam, da to ni tvoje zadnje vprašanje. Boš videl, ko boš začel s pivovarjenjem, si nabiral znanje in izkušnje, se ti bodo šele začela porajati vprašanja. Več znaš, več vprašanj imaš Skratka, z dobrim elanom, navdušenostjo, radovednostjo in seveda prakso, boš čez eno leto in pol z lahkoto tudi ti odgovarjal na določena vprašanja. Sprašujejo pa tudi še največji mojstri tukaj gor Edino Utiševalca še nisme zasledil, da bi kaj vprašal, samo odgovarja

No ti si zelo lep primer človeka, ki odgovore spremeni v nekaj dobrega. Vsa čast mojster.

Najlepša hvala vsem! Po povedanem bom segel malo globlje žep in nabavil koničasti fermentor Vsa vam čast na znanju, zavidanja vredno!
HafnerMa, komaj čakam, da pride ta dan Je pa še do tega kar nekaj šarž

V kolikor misliš delat manjše količine ni potrebe po koničastem fermentorju.

Pozdravljeni,

odločil sem se, da bom z vami delil svojo zgodbo (predvsem o tem kako mi ni uspelo narediti kaj podobnega pivu)

1. naročil sem paket set za začetnike na spletni strani.
2. Medtem ko sem čakal paket, sem na različnih spletnih straneh prebiral kako varjenje piva poteka.
3. Našel sem star vinski sod in se odločil, da ga bom uporabil kot vrelno posodo.
4. Malce sem zanemaril opozorila o čistoči in sod le temeljito očistil.
5. Kupil sem vrelno veho in sod preuredil tako, da sem vrelno veho lahko namestil.
6. Dobil sem paket, prebral navodila na ekstratu in naredil tako kot je v navodilah pisalo (bil sem zmeden, ker mi je veliko stvari iz seta ostalo). Mogoče sem naredil napako, ker nisem preveril temperature tekočine pred dodajanjem kvasovk.
7. Med postopkom fermentacije sem večkrat pogledal kaj se z tekočino dogaja (verjetno je bila tukaj največja napaka ker sem v sod spustil zrak).
8. Opažal sem, da tekočina ne proizvaja veliko pene.
9. Po približno treh tednih se mi je zdelo, da bi fermentacija morala biti že končana, hidrometra seveda nisem imel, da bi vse skupaj preveril, sem v tekočino za 4 dni dal 30g hmelja.
10. Tik preden sem flaširal sem dodal še 8g na liter sladkorja, ki je bil priložen v paketu.
11. Med flaširanjem se pivo sploh ni penilo in ugotovil sem, da nekaj ne bo okej.
12. Iz firbca sem med flaširanjem tekočino preizkusil in je zelo ogabna.
13. Vse skupaj imam sedaj flaširano in bom po enem mesecu zopet poizkusil kaj je nastalo.

Vesel bom če se mi bo kdo zahvalil, da je v tem postu prepoznal napake in sem mu rešil pivo.
Vesel pa bom tudi, če bo kdo, ki bo prepoznal napake v postopku komentiral in mi mogoče pomagal, da mi bo "druga runda" boljše uspela.
Seveda se ne dam in imam že naslednje naročilo, nov ekstrast in še nekaj dodatnih pripomočkov, ki mi bodo pomagali za boljše varjenje.

Hvala za vaše odgovore.
lp,

Mislim, da si si že sam odgovoril, in sicer v 4. točki.

Tudi odpiranje fermentorja je lahko problematično, vendar pa, če bi fermetnacija potekala, ali že potekla, kisik ne bi prišel pod CO2, ki nastane pri fermentaciji, do okužbe pa bi na tak način, če le na hitro odpreš in zapreš, prišlo relativno težko.

Prav tako je lahko problem pri dodajanju kvasovk. Če je bila temperatura očitno previsoka, je kvas pocrkal, če pa je bila prenizka, ne bo fermentiral. Ne vem kakšna je bila temperetaura pivine.

Mislim, da se moraš vsega lotiti malo bolj previdno. Veliko uspeha ti želim!

Za začetek si lahko prebereš tole:
https://pivopis.si/domace-pivo-2-del/ in
https://www.vsezapivo.si/navodila/

Hitro boš ugotovil, da so si navodila različna. Izberi si tisto pot, ki ti je lažja.

V vsakem primeru pa pazi na tole (po moje tvoja glavna težava, ki si jo zagrešil zgoraj):
- FERMENTOR: uporabi namenski fermenter, najenostavneje plastični. Dobro ga umij, lahko ga na hitro spereš z vrelo vodo, nato pošpricaš s Star-sanom (zmešaš po navodilih - jaz v 1L šprico dodam 2ml star sana). Ustrezno očisti tudi vso drugo opremo, ki bo prišla v stik s pivom po končanem vrenju.
- ČISTOČA: beri zgoraj
- KVAS: sklepam, da si kvas vrgel v vročo pivino. S tem si vse kvasovke ubil/uničil, zato ti pivo ni fermentiralo. Pivino moraš ohladiti, preden dodaš kvas. Najbolje pod 20C. Predvidevam, da nimaš potopnega ali drugačnega hladilnika, tudi jaz ga na začetku nisem imel. Pivo sem hladil tako, da sem lonec postavil v kad ali korito in nalil mrzlo vodo z ledom. Ampak to traja... Boljša varianta je, da ekstrakt raztopiš v manjši količini vode (npr. v 7 ali 8L) in potem dodaš v fermentor preostanek vode do 20L (torej dodaš 12 ali 13L mrzle vode). Za začetek lahko kvas enostavno potreseš po vrhu pivine in zapreš fermentor ter nastaviš vrelno veho.
- FERMENTACIJA: Fermentor daj na hladno, najbolje v klet, naj bo temperatura prostora pod 20C, a ne pod 15C. Če nima te možnosti, se boš moral zadovoljiti s sobno temperaturo. Pusti 2 tedna. Če nimaš hidrometra, nič zato, ne boš vedel sicer koliko alkohola bo imelo pivo, a v dveh tednih bo sigurno povrelo do konca.
- FLAŠIRANJE: Ker kalkulatorja ne uporabljaš in ga glede na pomanjkljivo opremo tudi ne moreš, dodaj raje 6g sladkorja/L piva. Sladkor (torej nekih 120g za 20L) prevri v kakih 2-3dcl vode (naredi sirup), še vročega zlij v fermentor in zelo na rahlo pomešaj po vrhu, da ne dvigneš usedline. Počakaj pol ure, nato stekleniči. Steklenice prav tako predhodno izperi v izpiralniku s star sanom (predvidevam, da bodo steklenice nove). Sicer jih temeljito očisti s krtačko (ali se posluži še temeljitejšega čiščenja, npr. z namakanjem steklenic v vodi s kristalno sodo - po tem jih temeljito speri z vodo) in potem izperi s star sanom. Tudi zamaške imej v posodici s star sanom. Steklenice daj na sobno temperaturo za 14 dni. Pivo bi moralo biti po tem času lepo karbonirano.

Vodi si dnevnik, zapisu si ugotovitve. Če misliš še vztrajati pri ekstraktu, in boš npr. ugotivl, da je pivo preveč mehurčkasto, naslednjič dodaj manj sladkorja pri flaširanju (ob pogoju, da si vse ostalo prej naredil enako). Pivovarstvo je ena sama znanost. In seveda en sam užitek Tole so zgolj osnovna navodila, pa še ta skrajšana. Na netu imaš tudi v slovenščini ogromno napisanega. Tudi na tem forumu. Več kot boš vložil v znanje, boljše pivo boš delal. Iskreno, s kitom lahko narediš povsem solidno pivo. Tudi če je 100% ekstrakt. Če boš s tem nadaljeval, pa daj raje dva ekstrakta in izpusti tisti kilogram sladkorja.

Srečno!

Iz prebranega je razvidno da ti manjka ogromno osnov, predlagam da si prebereš stari del foruma, kjer se ti bo veliko stvari razjasnilo.
Torej greva, po točkah:
3; 4. uporabil ga nisi za vrelno veho, ampak za fermentor. Je pa star vinski sod dokaj rizkantna zadeva, ker težko spucaš vse kotičke, sploh če je umazanija zastarana
6. Odvisno kaj ti je ostalo...Glede temperature: če si kvas vsul v vroču pivino (nad cca 35st.C) je vse pocrkalo in nisi naredil nič -PREDVIDEVAM DA JE TOLE TUDI KRIVO ZA TVOJO TEŽAVO. Načeloma se kvasovke dodaja v cca 20. st.C
7. Zrak ne bo škodil pivu v tem procesu, bi ga pa tako lahko okužil, vendar tole ni tvoj problem.
8. Ko pivo vre, se naredi opazna pena
9. Hidrometer in termometer pač moraš imeti, drugače delaš vse na slepo in se pojavijo taki problemi.
10. Če ti ni povrelo pivo v primarni fermentaciji, ti ta cuker ne bo ustvaril mehurčkov...oz se bo čez čas pivo skisalo v steklenicah, steklenice bodo po vsej verjetnosti eksplodirale
12. Po vsej verjetnosti si probal pivino in je zelo sladkega dokaj zanič okusa....sicer pa tudi če gre vse v redu, je lahko mlado pivo dokaj čudnega okusa
13. Kot omenjeno, pozornost pri rokovanju z steklenicami, ker znajo nastati bombice

https://pivovarium.si/si/zacetni-kompleti/19-mr-malt-zacetni-komplet-top.html
V tem kitu dobiš vse kar potrebuješ. Mislim, da boš rabil še polnilno palčko: https://pivovarium.si/si/pivovarstvo/115-polnilna-palica.html
Sicer ni priložen star san, ampak OXY, ki ni sicer ista zadeva, se pa uporablja za podoben namen. Če zanemariš podrobnosti. V tvojem primeru skušam bit zelo splošen oz. površen.

Ali pa: https://www.vsezapivo.si/shop/pivovarstvo/profesionalni-set-za-domace-pivo-vse-za-pivo/
kot čistilno sredstvo je priložen metabisulfit, ki ga sam sicer nikoli nisem uporabljal in nisem slišal, da bi sploh kdo ga.