Po vrsti?
- če se ozrem okoli sebe vidim, koliko so ljudje pripravljeni vložiti v delo/kariero. In večina jih je, kjer je, ker so se pač odločili, da je to največ, kar lahko naredijo, čeprav ni.
- Solidarnost? Seveda jo nekaj mora biti, to pač sprjemam (in verjamem) kot dejstvo (ti, recimo, pa nisi sposoben dojet dejstvam da gre nad eno mejo samo še za izkoriščanje in skubljenje tistih, ki so v svojo kariero vložili več). Z denarjem, ki ga (recimo) za zdravstvo palčujejo najrevneši, bi večina tistih, ki potrebujejo drago zdravljenje, ppomrla. Kar seveda ni prav, zato je pač treba da nekateri (v absolutnem, ne pa relativnem smislu, če si namreč opazil, so prispevki v %, ki so za vse enaki). AMpak: vse ima svoje meje. In naraščajoči % obdavčitve so zame čez to mejo.
- že dolgo nisem več samo novinar. In z donosnostjo tistega, kar (večinoma) počnem, sem zadovoljen. Kar sem dosegel, sem dosegel sam, kar sem zamudil, sem po lastni neumnosti. In tu in tam tudi ocenim, da bi več denarja odneslo preveč udobja, tu in tam pa kaj naredim zastonj, iz solidarnosti ali za lastno veselje.
- o EDS in politiki pa ne bom izgubljal besed. Pač niso imeli jajc za EDS, kot se spodobi. Pa je pri tem vseeno a so levi ali desni ... Itak so oboji nesposobni.