Citat:
Uporabnik smidge pravi:
ok, ampak v tem primeru se vecina toplote pac ne izgublja skozi steklo, ce je pa ena stranica povsem odprta.
Ce pa ze hocete, je povrsina stekla recimo 1m2, debelina pa 1cm. Torej mamo vodo, s petih strani izolirano s steklom v povrsini 1m2, in na eni strani pa ni nobene izolacije v povrsini 0.3m2.
Ce manjka se kak podatek, si ga pa izmislite, itak me zanima postopek.
Narobe.Citat:
Uporabnik smidge pravi:
ne strinjam se, da so ti podatki pomembni. Steklo je zelo dober izolator, in glede na to da je ena stranica povsem odprta so vse izgube tam. To je kot, da bi imel bajto z eno steno iz papirja, povsem irelevantno je, kaksno izolacijo imas na ostalih treh stenah.
Ce hocete lahko predpostavimo, da ni izhlapevanja, in da voda in zrak mirujeta.
Citat:
Uporabnik philips pravi:
To sploh nima smisla računati, saj:
- temperatura zraka ne bo konstantnih 20°C (poleti bo več)
- tudi če predpostaviš da bo temperatura zraka res konstantna (malo verjetno), boš težko našel nek grelec, ki ti bo dal ven _točno_ takšno moč. Moči so vedno neke "okrogle" cifre, če pa boš ti rabil recimo 12,34W pa močno dvomim da boš našel tak grelec. 10W bo premalo, 15W bo preveč.
Na kratko: termostat ti ne uide, moč grelca pa niti ni tako pomembna (dokler ni premajhna).
Citat:
Za izračun potrebuješ maso vode.
Citat:
Narobe.
Na tisti strani, ki je odprta, je zgoraj zrak, ki je kot vidimo iz zgornje tabele precej boljše izolator kot steklo.
In ker predpostavljaš, da zrak miruje, potem bi po tvoji logiki morale bit večje izgube skozi steklo.
Ampak steklo ni neskončno debelo, in na drugi strani stekla je spet zrak, pa zrak tudi ne miruje.... Jaz bi rekel, da so izgube na vse strani približno enake.
Za vzdrževanje temperature 1 litra vode je potrebna druga moč kot če imaš v posodi 100 litrov ter neko razliko temperature (toplotni tok) , ane ?Citat:
Izmisli si jo in izracunaj
Citat:
Uporabnik Ytbnd pravi:
Za vzdrževanje temperature 1 litra vode je potrebna druga moč kot če imaš v posodi 100 litrov ter neko razliko temperature (toplotni tok) , ane ?
Jaz nič ne predpostavljam, jaz vem, ker je to iz tvojih odgovorov jasno razvidno.Citat:
Uporabnik smidge pravi:
Oprosti, ampak kaksen odgovor je to, da naj dam termostat? A to ni nesramno, da predpostavljas da sem tako neumen, da mislim dat noter grelec brez termostata.
Citat:
Uporabnik smidge pravi:
Se enkrat, ker popravljasV stacionarnem stanju masa vode ni pomembna, ker takrat samo nadomescas izgube.
Tako kot pri avtomobilu, ki ima neko hitrost, pri cemer ne pospesuje niti zavira. Moc za premagovanje upora ni odvisna od mase avtomobila, cetudi se bo lazji avto prej ustavil, ce mu crkne motor.
Tako je. Pri pogoju da prepiha ni, oz. bolje rečeno če ni prehajanja zraka med zunaj in noter. Pa da so vrata ali okna enoslojna steklena. (ne pa iz stiroporja na primer,ali okna večslojna z vmesnim vakumom ali zrakom, ki koeficient toplotnega upora vrat ali okna poveča, ampak mi tu debatiramo o navadnem steklu kot pri akvariju. . V bistvu enoslojna steklena vrata ali okno samo preprečujejo prepih, oz. pretok zraka, nimajo pa neke pomembne toplotne izolacije.Citat:
Uporabnik smidge pravi:
Citat:
Narobe.
Na tisti strani, ki je odprta, je zgoraj zrak, ki je kot vidimo iz zgornje tabele precej boljše izolator kot steklo.
In ker predpostavljaš, da zrak miruje, potem bi po tvoji logiki morale bit večje izgube skozi steklo.
Ampak steklo ni neskončno debelo, in na drugi strani stekla je spet zrak, pa zrak tudi ne miruje.... Jaz bi rekel, da so izgube na vse strani približno enake.
Torej, po tvoje, ce v stanovanju odpres vrata, bodo skozi ta vrata iste izgube kot skozi zaprto okno, ce le prepiha ni?
Citat:
Uporabnik smidge pravi:
to mi je zelo neintuitivno, ampak kot si napisal, se slisi smiselno.
Kako bi potem izracunal toplotni tok v primeru akvarija?