Viadukt Tržiška Bistrica

jebach · 13. maj 2009

problem je pri nas povsod, karkočli delajo, delajo definitivno slabo! Pa naj se samo pogleda, kako se vse počasi podira! NA koncu ni kriv prav nihče in država poplačuje del popravil. KAj tu ne velja prav nobena garancija? Banda, vse bi bilo potrebno zapret, ne pa da še lahko gradijo v tej državi! Saj ko pa zaqškripa, pa država izda kako naročilo!

franci · 13. maj 2009

Debi! KJE se kaj podira?

Kot drugo, KDO projektira AC?

Ko si boš to odgovoril se pa še suni v rit! Moron

Rikolus · 14. maj 2009

Citat:
Uporabnik keber pravi:
Ja, in dotična oseba, ki je ta stavek izrekla, ima zelo nenavadne poglede na obnovo Peračice. Potem se pa Dars še strinja z njim.

O komu se pogovarjata? O Pipenbaherju?!

NigelM · 14. maj 2009

Dobro da vem - se pravi, da so vsi tisti valovi in valovčki na avtocestah skrbno sprojektirani in poskakujoči prehodi na viadukte in iz njih tudi.

Še vedno pa ne razumem, zakaj potem garancijo krije izvajalec in ne projektant?

franci · 14. maj 2009

Kar se tvojega vprašanja tiče, je odgovor enostaven. Pri nas projektanti še nikoli niso odgovarjali za posledice nepravilno projektirane gradnje. Deloma so krivi, deloma niso. Glavni problem je, ker DARS (pa v bistvu tudi vsi drugi investitorji, tudi pri stanovanjski gradnji) premalo € namenijo geološkim raziskavam terena pred gradnjo (DARS v bistvu več denarja nameni 'žličkarjem' kot geološkim preiskavam). In potem se zgodi, da je kak objekt kljub brezhibni gradnji, nepravilno temeljen in zaradi tega prihaja do posedkov.

Ve se, koliko časa mora stati npr. obremenilni nasip ipd.. Ve se, kakšni materiali se morajo vgraditi, da bo zadeva narejena v nulo. Ve se, v kakšnih vremenskih pogojih morajo ti materiali biti vgrajeni. Teli znani razlogi so kršeni le zaradi rokov, ki jih danes več ne narekuje gradbena stroka, pač pa... sej itak veš.

AndrejD · 14. maj 2009

Citat:
Uporabnik franci pravi:
Kar se tvojega vprašanja tiče, je odgovor enostaven. Pri nas projektanti še nikoli niso odgovarjali za posledice nepravilno projektirane gradnje. Deloma so krivi, deloma niso. Glavni problem je, ker DARS (pa v bistvu tudi vsi drugi investitorji, tudi pri stanovanjski gradnji) premalo € namenijo geološkim raziskavam terena pred gradnjo (DARS v bistvu več denarja nameni 'žličkarjem' kot geološkim preiskavam). In potem se zgodi, da je kak objekt kljub brezhibni gradnji, nepravilno temeljen in zaradi tega prihaja do posedkov.

Ve se, koliko časa mora stati npr. obremenilni nasip ipd.. Ve se, kakšni materiali se morajo vgraditi, da bo zadeva narejena v nulo. Ve se, v kakšnih vremenskih pogojih morajo ti materiali biti vgrajeni. Teli znani razlogi so kršeni le zaradi rokov, ki jih danes več ne narekuje gradbena stroka, pač pa... sej itak veš.

Glavni in edini problem je v tem da je gradbeni lobi premočan.

franci · 14. maj 2009

Glej. Mene za gradbeni lobi pri nas boli k. Dejsvo je, da je vedno opravljenih premalo geoloških preiskav terena, vedno se investitorjem mudi, nadzorni ne opravljajo svoje funkcije...tudi gradbinci kaj zahebejo, sam hej!! a ni zato nadzorni tam, da to prepreči? In ja, tudi lastniki/upravljalci objektov/infrastrukture ipd zahebejo. Pač šparajo še na vzdrževanju ipd.

Kle imaš en video, pa ga poglej do konca. Res, da je to semizdi posneto v USofA pa vseeno. Če bi vsaj staro vejevje redno pucal iz prepusta, se nebi nabrala takšna količina vode, da bi zalila celo cesto in naredila tega sranja.

NigelM · 14. maj 2009

O tem, da je premalo geoloških raziskav pred izdelavo/izvedbo projekta se popolnoma strinjam. Ravno o tem sem pisal ob katastrofi s Šentiškim predorom. Ampak veš kako je to - dobri geološki podatki -> ni dodatnih del.

franci · 14. maj 2009

Ma, vedno se zgodijo dodatna dela. Sej za tunel Šentvid so delal poskusni rov (se mi zdi ta podjetje RTH), vendar niso opazili sulfatne korozije sider in injekcijske mase. Le ta (sulfatna korozija!) pa je delala štalo med gradnjo tunela. Drugače pa, sej ne pravim, da gradbena podjetja niso požrešna, sam že v osnovi so pri nas projekti hudo pomanjkljivi ali pa mimosunjeni. Dejstvo je, da je pri nas v SLO skoraj vsakih 10-20m teren drugačen. To vsi, ki se hebemo v gradbeništvu vemo, ostali pa tega nočejo priznati/poznati.

NigelM · 15. maj 2009

Kaj ni bila podobna zgodba pri predoru Golovec?
Tam se je dokaj natančno vedelo sestavo, izkušnje in tehnologijo za take predore pa naj bi imelo neko ameriško podjetje. Ampak ne, naši obvladajo, "lako æemo", na koncu je bil Golovec kolikokrat dražji?
Samo, da so bili takrat malo drugačni časi, pa o tem ni bilo želeno pisati.
Popravi me, če sem v zmoti.

Rikolus · 15. maj 2009

kolikor je meni znano, pri predorogoradnji potrebuješ ogromno sredstev, da bi za celotno dolžino predora natančno vedel geološko sestavo.
Tako da si predstavljam, da se pri nas predore projektira z nezadostno količino poznamih podatkov, ki pa se jih sproti pri izkopavanju ugotavlja.
Ampak, pri predoru Šentvid ni bilo geoloških presenečenj. SCT se je sprva skliceval na geološka presenečenja, vendar jim je inženir oz. ištitucije, ki se s tem ukvarjajo, dokazale nasprotno in je potem SCT drugje "iskal" nepredvidena dela.

sass · 15. maj 2009

predore se dejansko projektira z določeno stopnjo negotovosti. za geološko geomehanske raziskave je namenjena omejena količina denarja, s tem denarjem se potem naredi določeno število raziskav, ki so pogostejše na območju portalov in nizkih nadkritij ali poseljenih območij. na podlagi teh se naredi geološka prognoza predora: določi se verjetnost posameznih hribinskih kategorij vzdolž stacionaže predora. npr:
- stacionaža od km XX do YY A1 80%, A2 20%
- stacionaža od km YY do ZZ A2 20%, B2 50%, B3 30%...
hribinske kategorije (LOC, PC, A1, A2, B1, C1, ...) določajo potrebne podporne ukrepe za primarno podgradnjo predora (dolžina izkopnega koraka, št. in dolžina sider, debelina brizganega betona, ...). Na podlagi te prognoze se potem sestavi popis del in oceni vrednost investicije, služi tudi za pripravo razpisne dokumentacije.
Med samim izkopom predora pa je prisoten geolog, ki stalno popisuje čelo izkopa. tako se podporni ukrepi sproti prilagajajo dejanskim geološkim razmeram.

virtuoz · 1. jul 2009

Dilatacije zamenjane!
Promet spet poteka normalno!

sass · 1. jul 2009

odlično. pobiram stave, kdaj jih bo spet potrebno menjati

Jado · 1. jul 2009

jaz pravim 3 mesece.

sass · 1. jul 2009

baje naj bi bili krivi vzdrževalci AC, ki so s plugom uničili dilatacije. tako da pred pomladijo ne bo nič

keber · 1. jul 2009

Ah ja, vsaj 15 let pa bodo zdržale menda. Če so dali navadne notri, potem ni bojazni.

testni_voznik · 2. jul 2009

Citat:
Uporabnik sass pravi:

baje naj bi bili krivi vzdrževalci AC, ki so s plugom uničili dilatacije. tako da pred pomladijo ne bo nič

Ja imaš kakšno rešitev? Klina mora do tal razen, če se pred dilatacijo ustavi dvigne spusti in tako dalje....

keber · 2. jul 2009

Če imaš dilatacijo prilagojeno plugom, potem ne bi smelo biti težav. Ta dilatacija očitno ni bila.

Sicer pa če plug lahko dvigajo železničarji na lokomotivah na označenih točkah (res pa da ne rabijo čistit vsakega milimetra, ki pade na zemljo), zakaj ne bi mogli tudi cestarji?

synthman · 2. jul 2009

Citat:
Uporabnik testni_voznik pravi:

Citat:
Uporabnik sass pravi:

baje naj bi bili krivi vzdrževalci AC, ki so s plugom uničili dilatacije. tako da pred pomladijo ne bo nič

Klikni za razširitev

Ja imaš kakšno rešitev? Klina mora do tal razen, če se pred dilatacijo ustavi dvigne spusti in tako dalje....

Zakaj pa je tak problem samo na tem viadukdu, pri ostalih pa ne?

Viadukt Tržiška Bistrica

Pripravnik

Fizikalc

Fizikalc

Pingvin

Fizikalc

Guru

Fizikalc

Pingvin

Fizikalc

Pingvin

Fizikalc

Guru

Fizikalc

Guru

SCANIA, na uro ziher 140

Guru

majski hrošč

Pripravnik

majski hrošč

Fizikalc

Podobne teme