Razmere so slabe. Sam sicer ne živim slabo, za jest mam, na kavico lahko grem, životarim.
Ker mam hvala staršem, rešen stanovanjski problem. Če ga nebi mel, bi vrjetno še vedno jedel,
na kavico bi pa šel; tu pa tam.
Pokazi mi mladostnika, tam 28 let, doštudiral, ma 1,2k€ službo z lastnim stanovanjem
in starim avtom... Nemores zivet sam za sebe s povprečno plačo, negre.
Za streho in avto nisem dal in nerabim dat evra, mesečno pa prišparam 200€.
v 10ih letih je to 24 jurjev. Kaj sn te prišparal? Še postenega avta si nemorem it kupit.
Celo plačo (ki ni ravno sky-high) zmečem v bencin, cote, kako kavico, kak vikend zunaj,
mobitel račun, si pomalem (nič classy) kaj privoščim, kot je kako kopanje, kaka večerja
s punco, minimalističo, v stilu, daleč od razmetavanja, pa ker vestno dajem v štumfo,
mi konc meseca ne ostane niti 1€ viška. Da morem najet stanovanje, in si kupit avto...
Težka bo, stanovanje, garsonjerca, krepko izven maribora. Avto? Ja, 300€ dajhacu.
Prišparam? -7€. Peljat punco na večerjo? Ja, za rojsten dan in valentinovo, med
tednom boma pa kak filmček z torentov, kokice z mikrovalovne in šumeče tablete,
ker za kino nimam. Če pa že hočema v kino, pa morma skenslat domače kokice
in šumeče tabletke za kaka 2 tedna.
Žalostno za fanta, ki ma super sluzbo z čisto povprečno plačo, da fura tak low-budget life.