Za konec naj napišem še lastno izkušnjo s ponaredki, da kakšnega nadobudneža odvrnem od nakupa le-tega.
Pred cirka pol leta sem na enem replika forumu zadel fake uro Rolex Sea-Dweller Deep Sea (prodaja se za 100$). Model mi pošlje uro s Kitajske in čez en mesec dobim pismo s Carinskega urada, da me čaka ura. Pošljem naj jim račun, da izvedejo carinski postopek, potem pa naj bi uro dobil. Ker računa nisem imel (stvar je bila podarjena), kontaktiram prodajalca, kaj narediti. Pošlje mi nek kvazi račun in jaz ga pošljem carini. Čez dva tedna dobim odločbo s carine, da je ura najverjetneje ponaredek in da naj se izjasnim, če je ali ni, če ni, jo bom dobil, če je, bo uničena. Odločba je bila poslana tudi pravnemu zastopniku za Rolex v SLO. Ker sem takoj vedel, koliko je ura, sem vse skupaj ignoriral. Nato dobim čez dva tedna spet odločbo, tokrat o uničenju ure - še enkrat me pozivajo, naj se zjasnim, ali je ura fake ali ni. Spet nisem nič odgovoril. Kitajc mi je pravil, naj jim rečem, da je bila ura samo popravljen, ja, vežda, tako glupi pa spet niso. Ure najbrž niso uničili, ampak zdaj z njo pozira en frajer na carini, sam pa čakam na kakšno tožbo.
Jap, takole je to v naši Banana republiki. Mene jebejo za eno 100$ vredno uro, ki je niti kupil nisem, tam ima pa en Bavčar na računu 3mio€ neznanega izvora, ki mu jih lepo spregledajo. Kako je že rekel Smolar? "Ne šravfe, je tovarne treba krast!"