Unipolarna depresija
- Ustvarjalec teme sygicz
- Začetni datum
Efectin je SSNRI, cipralex pa SSRI.
Efectin deluje na tudi na presnovo adrenalina v telesu.
Ce je po efectinu boljse je lahko se naprej efectin, iz prakse pa je da se iz efectina tezje skines kot iz escitaloprama (Cipralex). Bos pa definitvno moral razcistiti pri sebi.
Kadis? Koliko dejansko sportas? Imas depresivni trigger zmeraj nekje "blizu" itd...
Ne kadim vem pa da nekatere to pomirja . Če se ne motim so antidepresivi zaviralci ponolnega privzema serotonina . Da hitro postanem depresiven predvsem tam kjer sem trenutno šibek. Tečem skoraj nič kolesarim pa občasno . Poleg tega sem v nenehnih skrbeh za prihodnost in za zaposlitev to je tudi nekaj kar je seveda logično. Moram pa začet z neko aktivnostjo že samo zaradi videza ,da se ne zredim.
Da pa bi razvil neko odvisnost od tako enega kot drugega zdravila pa mislim ,da ne.
Da pa bi razvil neko odvisnost od tako enega kot drugega zdravila pa mislim ,da ne.
Nazadnje urejeno:
Če bi bil jaz skoz doma, brez nekega cilja, namena, obcutka koristi, bi tudi postal depresiven.
Ven športat, žurat, najdt hobije, malo pozitivizma vase. Za mnenje sosedov ti pa res lahko dol visi.
Ven športat, žurat, najdt hobije, malo pozitivizma vase. Za mnenje sosedov ti pa res lahko dol visi.
Sej so ti že veliko napisali, je pa lahko depresija težka stvar dokler ne najdeš načina kako jo obvladovat. Drugače pa ni univerzalnega načina kako se je rešit, vsak mora zase ugotovit kaj ga osrečuje (hobi, šport, občutek koristnosti, občutek pripadnosti, pač malo morje stvari je lahko rešilna biljka zate).
Mimogrede, unipolarna depresija je kakor vem navadna klasična depresija. Nič drugega. Ne poveličuj te besede in ne dramatiziraj samo zato, ker piše zraven en tak neobičajen pridevnik
Lej, kot prvo, nekdo ti je že napisal, znebiti se moraš oziroma se oddaljiti od triggerja, ki ti povzroča ta občutek nesreče, tesnobe. To bi moral vedeti kaj te muči, lahko pa boš to ugotovil šele skozi pogovor s psihologom.
Potem pa začni malo delat na aktivnosti.... pa to ne mislim samo šport, tek, hoja v hribe, temveč govorim o tudi kakšni drugi obliki aktivnosti kot so razni hobiji, mogoče kakšno prostovoljno delo ki te bo dopolnilo, kaj pa veš mogoče te bo osrečilo, če se "včlaniš" v kako društvo...pač odvisno kaj te zanima v lajfu in veseli. Tja se usmeri.
Šport....ne se samo ukvarjati s športom kakor robot samo zato, ker pravijo da šport pomaga. Postavi si cilj...najprej majhen cilj in ga doseži. Reci si da boš prekolesaril 20km. Potem ko to dosežeš si spet postaviš nov cilj, malo težje dosegljiv in ga osvoji. In tako počasi napreduj. Skratka, ko boš v življenju začel dosegati neke banalne in kratke "cilje", pa to ne mislim samo pri športu, se boš začel mogoče počutiti boljše. In več lastnih ciljev ko boš dosegel, bolj boš samozavesten, srečen, in boljše se boš počutil....skratka poskusi nekaj v tej smeri.
Tablete (če že moraš) naj ti bodo samo pomagalo. Naj ti pa ne ratajo "bergla" na katero se boš uprl vsakič, ko se boš počutil na tleh. Včasih so enostavno taki dnevi, čudno vreme, skratka kratko obdobje ko smo vsi na tleh...takrat ti ni treba takoj posegat po tabletah. Poskusi se jih izogibati, ne pa za vsako ceno!
Bodi malo pozoren kdaj si na tleh. Včasih so to obdobja (jesen, zima), včasih so to kakšne obletnice... Tako boš vedel da je ta občutek depresije samo začasen in bo šel stran prej ali slej.
Če je huda kriza se obrni na EKI (enota za krizne intervencije). Maš na netu informacije kako do njih. Debata o psihi je pri nas še vedno tabu, ampak se ne ozirat na to. To je del lajfa, marsikdo pade v tako stanje in nisi edini, ki je v tem...in še bolj pomembno, marsikdo zleze ven.
btw.: zadnjič sem bil službeno v delovnem centru za invalide. In ko vidiš tiste nasmejane obraze, kljub temu da imajo svoje težave...in se mogoče vsaj za trenutek zamisliš nad sabo in svojimi težavami. Samo ideja ampak, če imaš čas in smisel za delo z ljudmi se prijavi kot prostovoljec v kakem takem centru (VDC, dom za ostarele, ...). Mogoče ti bo ravno to spremenilo pogled na tvoj svet in tvoje težave. Ti boš pomagal njim, oni pa tebi.
Velik sreče
p.s.: pa še nekaj....vem da bo težko ubogat ampak.... ne se smilit samemu sebi
Mimogrede, unipolarna depresija je kakor vem navadna klasična depresija. Nič drugega. Ne poveličuj te besede in ne dramatiziraj samo zato, ker piše zraven en tak neobičajen pridevnik
Lej, kot prvo, nekdo ti je že napisal, znebiti se moraš oziroma se oddaljiti od triggerja, ki ti povzroča ta občutek nesreče, tesnobe. To bi moral vedeti kaj te muči, lahko pa boš to ugotovil šele skozi pogovor s psihologom.
Potem pa začni malo delat na aktivnosti.... pa to ne mislim samo šport, tek, hoja v hribe, temveč govorim o tudi kakšni drugi obliki aktivnosti kot so razni hobiji, mogoče kakšno prostovoljno delo ki te bo dopolnilo, kaj pa veš mogoče te bo osrečilo, če se "včlaniš" v kako društvo...pač odvisno kaj te zanima v lajfu in veseli. Tja se usmeri.
Šport....ne se samo ukvarjati s športom kakor robot samo zato, ker pravijo da šport pomaga. Postavi si cilj...najprej majhen cilj in ga doseži. Reci si da boš prekolesaril 20km. Potem ko to dosežeš si spet postaviš nov cilj, malo težje dosegljiv in ga osvoji. In tako počasi napreduj. Skratka, ko boš v življenju začel dosegati neke banalne in kratke "cilje", pa to ne mislim samo pri športu, se boš začel mogoče počutiti boljše. In več lastnih ciljev ko boš dosegel, bolj boš samozavesten, srečen, in boljše se boš počutil....skratka poskusi nekaj v tej smeri.
Tablete (če že moraš) naj ti bodo samo pomagalo. Naj ti pa ne ratajo "bergla" na katero se boš uprl vsakič, ko se boš počutil na tleh. Včasih so enostavno taki dnevi, čudno vreme, skratka kratko obdobje ko smo vsi na tleh...takrat ti ni treba takoj posegat po tabletah. Poskusi se jih izogibati, ne pa za vsako ceno!
Bodi malo pozoren kdaj si na tleh. Včasih so to obdobja (jesen, zima), včasih so to kakšne obletnice... Tako boš vedel da je ta občutek depresije samo začasen in bo šel stran prej ali slej.
Če je huda kriza se obrni na EKI (enota za krizne intervencije). Maš na netu informacije kako do njih. Debata o psihi je pri nas še vedno tabu, ampak se ne ozirat na to. To je del lajfa, marsikdo pade v tako stanje in nisi edini, ki je v tem...in še bolj pomembno, marsikdo zleze ven.
btw.: zadnjič sem bil službeno v delovnem centru za invalide. In ko vidiš tiste nasmejane obraze, kljub temu da imajo svoje težave...in se mogoče vsaj za trenutek zamisliš nad sabo in svojimi težavami. Samo ideja ampak, če imaš čas in smisel za delo z ljudmi se prijavi kot prostovoljec v kakem takem centru (VDC, dom za ostarele, ...). Mogoče ti bo ravno to spremenilo pogled na tvoj svet in tvoje težave. Ti boš pomagal njim, oni pa tebi.
Velik sreče
p.s.: pa še nekaj....vem da bo težko ubogat ampak.... ne se smilit samemu sebi
Nazadnje urejeno:
Če se pa odločiš za psihoterapijo moraš pa vedeti, da sta generalno gledano dve vrsti psihoterapije:
analitično-razvojna in vedenjska oz.kognitivna. Prva gre v pretekost in tam išče in skuša sanirati vzroke za stanje posameznika druga pa direktno napade dejanja posameznika in jih skuša spremeniti. Prva je dolgotrajnejša, druga pa je bolj direktna zato naj bi učinkovala hitreje. Vse so pa samoplačniške. Če želiš več informacij na zs.
analitično-razvojna in vedenjska oz.kognitivna. Prva gre v pretekost in tam išče in skuša sanirati vzroke za stanje posameznika druga pa direktno napade dejanja posameznika in jih skuša spremeniti. Prva je dolgotrajnejša, druga pa je bolj direktna zato naj bi učinkovala hitreje. Vse so pa samoplačniške. Če želiš več informacij na zs.
Sem že enkrat napisal, pa bom še enkrat, pa če bo treba tudi še 2 krat, dokler uporabnik ne skapira)
odlogiraj se z Alterja, pusti net ... pejd med ljudi, v naravo.
..........................................................................................................................
Ne vem pa, zakaj je nekdo pobrisal moj komentar : "Ejga Master, a s to ti?"
odlogiraj se z Alterja, pusti net ... pejd med ljudi, v naravo.
..........................................................................................................................
Ne vem pa, zakaj je nekdo pobrisal moj komentar : "Ejga Master, a s to ti?"
Delo z invalidi mi ni interisantno nočem gledat še njih kako trpijo. V kratkem si bom našel neko zaposlitev , ker ne mislim zaradi depresije postati njen suženj. Drugače pa hvala za dobre nasvete . drugače pa že prebiram Kognitivno vedenjsko terapijo . da jo vadim. V nadeljevanju sledi služba itd.
V mislih sem imel invalide, ki se tega ne zavedajo... namreč otroci in odrasle osebe s poškodbami glave in možganov, ki potrebujejo neko varstvo in vodenje, animiranje medtem, ko so v varstvenem centru. Taki ljudje se ne zavedajo svojega stanja, živijo za tisti moment in se ne sekirajo niti za nazaj in niti za naprej. Prepevajo, družno delajo, se zabavajo...taki invalidi ne trpijo v tej obliki, kot si ti predstavljaš. Ob vsem tem se kvečjemu malo zamisliš nad svojimi problemi, ki si jih dostikrat kar sami nakopljemo.
ksz.. Depresija oz. finta modernega časa.. Že skoz celo temo pišeš, maš depresijo itd, kaj če bi si pa sam sebi rekel da nimaš tega?.. Priporočam ti da reš na oddelek kjer so bolani ljudje ( rak, srčni bolniki itd), oni majo bit za kaj depresivni, ampak tile so najbolj veseli življenja, te pa bo en zdravi tu palamudo kak mu je hudo.. Maš streho nad glavo, maš hrano, si zdrav, maš vse ude, znaš razmišljat, pa še privoščiš si lahko kaj - si že bogatejši od 80% procentov ljudi.. Najboljše bi blo da bi šo na prostovoljno služenje vojaškega roka, naučili bi te discipline, spoznal bi nove ljudi ( nova prijateljstva ), delal bi nekaj za sebe + možnost zaposlitve.. No ker ziher cele dneve doma sediš pred kompom, mislim da bi še to blo najboljše.
Ne pametuj o zadevah, o katerih nimaš pojma. Diagnosticirana klinična depresija ni samo namišljena bolezen, je zelo resno stanje, ki zahteva resno obravnavo, takile spisi čez palec pa pri tem nikakor ne doprinesejo česa pozitivnega. Naslednjič se raje zadrži, preden napišeš podobno neumnost.
ja kaj zaj misliš da on ne rai nič nared glede tega? .. da ga bojo filali s tabletami in je to to? Pa ok, če je depresivn, zakaj se nene bolj resno z njim ukvarjajo? Sam za sebe ve kaj je najboljše za njega in kak lahko postane srečn.. diagnosticirana gor al dol
Vsekakor mora dati precej od sebe, delati na sebi in biti usmerjen v ozdravitev. Zdravila so samo bergla, samo z njimi ni še nihče ozdravel. Glede na to, da ima psihiatrinjo in diagnozo, se dokaj resno ukvarjajo z njim. Ampak spet, dokler se ne bo odprl svoji psihiatrinji in jo spustil v svoj svet, dokler se ne premakne iz mrtve točke, mu bodo zdravila samo do neke mere popravila razpoloženje, težav pa seveda ne bodo odpravila. Od tu naprej je na njem, glej prvi stavek.
Kej pa stvari niso enostavne, so posploševanja in poenostavljanja kot v tvojem postu odveč. Ker ob upoštevanju tvojega posta svojega stanja ne bi jemal resno in poskušal nekaj sam ad hoc, diagnosticirana depresija pa ne mine sama od sebe, enostavno je potrebna celostna psihiatrična obravnava.
Kej pa stvari niso enostavne, so posploševanja in poenostavljanja kot v tvojem postu odveč. Ker ob upoštevanju tvojega posta svojega stanja ne bi jemal resno in poskušal nekaj sam ad hoc, diagnosticirana depresija pa ne mine sama od sebe, enostavno je potrebna celostna psihiatrična obravnava.