https://www.dnevnik.si/1042740299/slovenija/tovornjaki-se-lahko-zastonj-vozijo-po-vecini-avtocest
Tukaj pa še, če bo članek postal plačljiv...
Slovenske cestnine za tovorna vozila se še zmeraj uvrščajo v evropski vrh, vožnja je malenkostno dražja samo v Avstriji in na Madžarskem. Se pa tovornjaki pri nas dosti lažje izognejo plačilu cestnine kot drugod. Brezplačno se lahko vozijo kar po dveh tretjinah avtocestnega omrežja.
Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnikje prepričan, da je stanje na področju prometa pri nas grozljivo in da je razlog za to tudi v tem, da gredo zaradi nizkih cestnin vsi tovornjaki raje skozi Slovenijo in ne Avstrijo. Preverili smo stanje in ugotovili, da opazka dvakratnega ministra za gospodarstvo ne drži povsem. Vožnja po slovenskih avtocestah je namreč že vrsto let med najdražjimi v Evropi. Seveda zgolj za tiste avtoprevoznike, ki ne izkoriščajo luknjičastega cestninskega sistema in ne zapuščajo avtoceste pred čelnimi postajami.
Vozniki osebnih vozil subvencionirajo tovornjakarje
»Na neki način subvencioniramo potrošnike v Evropski uniji, tako da namesto tujih avtoprevoznikov mi plačujemo cestnino,« je za Dnevnik dejal Lahovnik. Ta njegova trditev je pravilna, če jo postavimo v specifičen kontekst. Tovorna vozila smejo v Sloveniji brezplačno voziti po kar dveh tretjinah avtocestnega omrežja. Tovornjakarji se namreč lahko na slovenskem avtocestnem omrežju izognejo plačilu cestnine, če zapeljejo na avtocesto za čelno cestninsko postajo in jo pred naslednjo čelno postajo zapustijo, ker imajo pač takšno prevozno pot ali pa se plačilu cestnine izogibajo, kar je prepovedano za tovorna vozila nad 7,5 tone. Tovornjaki se plačilu cestnine ne morejo izogniti zgolj na 183 kilometrih od skupno 617 kilometrov dolgega avtocestnega omrežja.
Brezplačna je med drugim vožnja okoli ljubljanskega (avto)cestnega obroča, po polovici gorenjske avtoceste od viadukta Peračica pa vse do Hrušice in tudi po novi hitri cesti Izola–Koper. Vozniki osebnih vozil in motorjev potrebujejo za vse te avtoceste in hitre ceste veljavno vinjeto, s čimer na neki način dejansko subvencionirajo tovorni promet, ki mnogo bolj onesnažuje okolje in poleg tega še hitreje in bolj uničuje avtocestno infrastrukturo.
Slovenija zdrsnila na tretje mesto
V Slovenji je veljaven cenik iz oktobra 2013, ko je vlada sprejela sklep o novih cenah za uporabo cestninskih cest. Tedaj je cena tovornega prometa po naših avtocestah dosegla sam evropski vrh. V primerjavi cen, ki jo je po potrditvi cenika opravil Dnevnik, je Slovenija med vsemi analiziranimi državami zasedla nezavidljivo prvo mesto.
Kakšne so razmere leta 2016? Meddržavna primerjava je zahtevna že zato, ker Dars in številni drugi evropski upravljalci avtocest ne objavljajo enotnih cen za prevoženi kilometer, temveč objavljajo izključno cene po posameznih avtocestnih odsekih. Zaradi lažje primerjave med državami smo znova izbrali najdražjo obliko prevoza, to so tovornjaki, ki sodijo v najvišji cestninski razred in niso upravičeni do dodatnih popustov.
Iz Dnevnikovega izračuna izhaja, da je cena avtocestnega kilometra za najvišji cestninski razred brez popustov v Sloveniji 0,43 evra na kilometer. Slovenija s to ceno ni več prva na seznamu, saj sta jo z vrha pred nedavnim zaradi podražitev izrinili Madžarska in Avstrija, vendar le za cent. Vse druge države bistveno zaostajajo za nami in našimi severnimi ter vzhodnimi sosedi. Tudi v Italiji in Hrvaški avtoprevozniki plačujejo manj po prevoženem kilometru.
Strogi avstrijski nadzorniki
A ta cent razlike ni razlog za to, da se veliko mednarodnega tovornega prometa izogne Avstriji in izbere slovenske avtoceste. Tamkajšnji avtocestni nadzorniki zelo rigorozno pregledujejo tovorna vozila, njihovo okoljsko sprejemljivost, tehnično ustreznost in plačevanje cestnin v prostem prometnem toku. Pri tem izvajajo tako zelo pogoste preglede tovora kot tudi tehtanje tovornih vozil in kontrolo voznikov. Mnogi se za pot čez Slovenijo odločajo tudi zato, ker je glede na cilj najkrajša ali dovolj kratka ter ob politiki popustov še vedno dovolj ugodna za izvajanje prevoznih storitev tako tujih kot tudi domačih avtoprevoznikov.
Naša podražitev vplivala na avstrijski promet
Kljub temu je imela podražitev slovenskih cestnin leta 2013 opazen vpliv na promet po avstrijskih avtocestah. Upravljalec Asfinag je namreč v letu 2014 zaznal rekorden porast tovornega prometa na tistih avtocestnih odsekih, ki so alternativa slovenskim avtocestam. Na phyrnski avtocesti se je promet povečal za 3,8 odstotka, na južni avtocesti pa je bilo za 4,3 odstotka več tovornega prometa. Kakšen učinek je imela nedavna podražitev avstrijskih cestnin, še ni znano.
Tukaj pa še, če bo članek postal plačljiv...
Slovenske cestnine za tovorna vozila se še zmeraj uvrščajo v evropski vrh, vožnja je malenkostno dražja samo v Avstriji in na Madžarskem. Se pa tovornjaki pri nas dosti lažje izognejo plačilu cestnine kot drugod. Brezplačno se lahko vozijo kar po dveh tretjinah avtocestnega omrežja.
Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnikje prepričan, da je stanje na področju prometa pri nas grozljivo in da je razlog za to tudi v tem, da gredo zaradi nizkih cestnin vsi tovornjaki raje skozi Slovenijo in ne Avstrijo. Preverili smo stanje in ugotovili, da opazka dvakratnega ministra za gospodarstvo ne drži povsem. Vožnja po slovenskih avtocestah je namreč že vrsto let med najdražjimi v Evropi. Seveda zgolj za tiste avtoprevoznike, ki ne izkoriščajo luknjičastega cestninskega sistema in ne zapuščajo avtoceste pred čelnimi postajami.
Vozniki osebnih vozil subvencionirajo tovornjakarje
»Na neki način subvencioniramo potrošnike v Evropski uniji, tako da namesto tujih avtoprevoznikov mi plačujemo cestnino,« je za Dnevnik dejal Lahovnik. Ta njegova trditev je pravilna, če jo postavimo v specifičen kontekst. Tovorna vozila smejo v Sloveniji brezplačno voziti po kar dveh tretjinah avtocestnega omrežja. Tovornjakarji se namreč lahko na slovenskem avtocestnem omrežju izognejo plačilu cestnine, če zapeljejo na avtocesto za čelno cestninsko postajo in jo pred naslednjo čelno postajo zapustijo, ker imajo pač takšno prevozno pot ali pa se plačilu cestnine izogibajo, kar je prepovedano za tovorna vozila nad 7,5 tone. Tovornjaki se plačilu cestnine ne morejo izogniti zgolj na 183 kilometrih od skupno 617 kilometrov dolgega avtocestnega omrežja.
Brezplačna je med drugim vožnja okoli ljubljanskega (avto)cestnega obroča, po polovici gorenjske avtoceste od viadukta Peračica pa vse do Hrušice in tudi po novi hitri cesti Izola–Koper. Vozniki osebnih vozil in motorjev potrebujejo za vse te avtoceste in hitre ceste veljavno vinjeto, s čimer na neki način dejansko subvencionirajo tovorni promet, ki mnogo bolj onesnažuje okolje in poleg tega še hitreje in bolj uničuje avtocestno infrastrukturo.
Slovenija zdrsnila na tretje mesto
V Slovenji je veljaven cenik iz oktobra 2013, ko je vlada sprejela sklep o novih cenah za uporabo cestninskih cest. Tedaj je cena tovornega prometa po naših avtocestah dosegla sam evropski vrh. V primerjavi cen, ki jo je po potrditvi cenika opravil Dnevnik, je Slovenija med vsemi analiziranimi državami zasedla nezavidljivo prvo mesto.
Kakšne so razmere leta 2016? Meddržavna primerjava je zahtevna že zato, ker Dars in številni drugi evropski upravljalci avtocest ne objavljajo enotnih cen za prevoženi kilometer, temveč objavljajo izključno cene po posameznih avtocestnih odsekih. Zaradi lažje primerjave med državami smo znova izbrali najdražjo obliko prevoza, to so tovornjaki, ki sodijo v najvišji cestninski razred in niso upravičeni do dodatnih popustov.
Iz Dnevnikovega izračuna izhaja, da je cena avtocestnega kilometra za najvišji cestninski razred brez popustov v Sloveniji 0,43 evra na kilometer. Slovenija s to ceno ni več prva na seznamu, saj sta jo z vrha pred nedavnim zaradi podražitev izrinili Madžarska in Avstrija, vendar le za cent. Vse druge države bistveno zaostajajo za nami in našimi severnimi ter vzhodnimi sosedi. Tudi v Italiji in Hrvaški avtoprevozniki plačujejo manj po prevoženem kilometru.
Strogi avstrijski nadzorniki
A ta cent razlike ni razlog za to, da se veliko mednarodnega tovornega prometa izogne Avstriji in izbere slovenske avtoceste. Tamkajšnji avtocestni nadzorniki zelo rigorozno pregledujejo tovorna vozila, njihovo okoljsko sprejemljivost, tehnično ustreznost in plačevanje cestnin v prostem prometnem toku. Pri tem izvajajo tako zelo pogoste preglede tovora kot tudi tehtanje tovornih vozil in kontrolo voznikov. Mnogi se za pot čez Slovenijo odločajo tudi zato, ker je glede na cilj najkrajša ali dovolj kratka ter ob politiki popustov še vedno dovolj ugodna za izvajanje prevoznih storitev tako tujih kot tudi domačih avtoprevoznikov.
Naša podražitev vplivala na avstrijski promet
Kljub temu je imela podražitev slovenskih cestnin leta 2013 opazen vpliv na promet po avstrijskih avtocestah. Upravljalec Asfinag je namreč v letu 2014 zaznal rekorden porast tovornega prometa na tistih avtocestnih odsekih, ki so alternativa slovenskim avtocestam. Na phyrnski avtocesti se je promet povečal za 3,8 odstotka, na južni avtocesti pa je bilo za 4,3 odstotka več tovornega prometa. Kakšen učinek je imela nedavna podražitev avstrijskih cestnin, še ni znano.