Proces je vrnjen nazaj na višje sodišče v ponovno odločanje.
http://drazbe.finance.si/88381...p;sid=439439953
Stečaj T-2 razveljavljen, bitka se vrača na višje sodišče
Zaradi procesne napake višjega sodišča, je ustavno sodišče razveljavilo sklep o začetku stečaja T-2. Na čelo družbe se vrača stara ekipa
Ustavno sodišče je 5. novembra razveljavilo sklep višjega sodišča o začetku stečaja nad družbo T-2 in zadevo višjemu sodišču vrnilo v ponovno odločanje. Uradno bo sicer stečaj T-2 končan, ko bo sklep o tem objavljen na Ajpes.
Iz Garnola medtem sporočajo, da se na čelo družbe vrača stara štiričlanska uprava pod vodstvom Jureta Valjavca. Razlogi za razveljavitev sklepa o stečaju pa niso vsebinske, ampak procesne narave.
Za kaj gre
Okrožno sodišče je 22. junija 2015 zavrnilo predlog DUTB za začetek stečaja nad T-2. Na sklep se je DUTB pritožila na višje sodišče, a ta pritožba ni bila vročena družbi Garnol, ki je 98-odstotna lastnica T-2. V Garnolu so zato menili, da so jim kršene človekove pravice, ker niso bili v enakopravnem položaju s predlagateljico postopka DUTB.
Stečajna upraviteljica Danica Čuk nam je pojasnila, da stečajna zakonodaja ZFPPIPP določa, da družbenik (v tem primeru Garnol) stranka postopka postane, ko je sprejet sklep o začetku stečaja. A ker je bil sklep o začetku stečaja zavrnjen, je po mnenju Čukove višje sodišče menilo, da Garnol ni stranka postopka in mu zato ni vročilo pritožbe.
Ko ZFPPIPP sreča ZPP
Ustavno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da ZFPPIPP res ureja le pravni položaj družbenikov, ko je že sprejet predlog o začetku stečaja. Ne pa tudi njihovega položaja, ko je izdan sklep, s katerim se predlog za začetek stečaja zavrne. A bi moralo višje sodišče v tem primeru smiselno uporabljati določbe Zakona o pravdnem postopku, so zapisali na ustavnem sodišču.
"Glede na to, da ZFPPIPP tega pravnega položaja ne ureja, velja subsidiarna in smiselna uporaba Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta določa, da se glede vprašanj postopka s pritožbo zoper sklep smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP)," pravijo na ustavnem sodišču.
Prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP sicer pravi: "Za postopek zaradi insolventnosti se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek."
Ustavno sodišče je zapisalo še:
"ZFPPIPP je družbenikom družbe stečajne dolžnice podelil položaj stranke v postopku odločanja o začetku stečajnega postopka na drugi stopnji, s tem, da jim je dal pravico do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP). Enak pravni položaj v postopku morajo torej imeti družbenice družbe dolžnice tudi v fazi odgovora na pritožbo, na podlagi katere lahko sodišče druge stopnje izda sklep, s katerim začne stečajni postopek nad družbo dolžnico. Pritožnica bi torej glede na svoj pravni položaj stranke v postopku na drugi stopnji morala imeti pravico, da se izjavi o pritožbi upnic, predlagateljic stečajnega postopka, pa te pravice ni imela. Zato izpodbijani sklep Višjega sodišča pritožnici krši pravico do izjave v postopku in je zato v neskladju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave."