T-2 vprašanje

Skrivanje programov
V meniju "Možnosti" izberite "Uredi moje sezname programov", "Moj seznam TV programov". Izberite novo funkcijo "Nastavi preskakovanje". Izberite program in ga skrijte s tipko OK - "Preskoči". Označite lahko več programov. Ti se ob premikanju po kanalih naprej/nazaj ne bodo pojavili. Dostopni bodo le preko številke programa in izbire po jezikih ali zvrsteh.

Teletekst TTX v meniju TV vmesnika Amino
V meniju "TV" izberite s tipko navzgor "TTX"

Izbira vseh možnosti formata slike v meniju TV vmesnika Amino
V meniju "Nastavitve naprave" in "Nastavi format slike" lahko izbirate med formati: 4:3, 16:9 in 16:9, ki ohranja pravilni format slike tudi, kadar je slika v formatu 4:3.

Izbira predvajalnika v T-2 mobilni aplikaciji
V meniju "Nastavitve", "Izbira predvajalnika" lahko izbirate med: "Predvajanje v aplikaciji" in "Zunanji predvajalnik", s katerim lahko gledate T-2 TV tudi neposredno na drugih predvajalnikih, ki jih imate nemeščene na vašem mobilnem telefonu.


LP

Zakaj ni več Nove TV?

Drgač pa lepo za Teletekst... do zdej je neki štekal

Nova TV.... testno obdobje poteklo, par strani nazaj obrazloženo

Lahko bi imeli še naprej, ampak bi bilo preveč zatemnitev.

Ja, so popravili tele robove...ampak za ttx mi pa nijasno, kako priti do njega. Ampak mi tudi ni toliko, da bi ga pogrešal, me je bolj ob živce spravljala majhna slika, ki so to sedaj uredili...

Ker vmesnik pa maš? HD al navadn?

Za HD greš notr v meni... pod tv maš TTX

Osvežujem temo s poletnim recesijskim čtivom, kjer se vebina nanaša tudi na T-2.
Ker je članek plačljiv, prilagam samo "najbolj zanimivo" za T-2 in Zvon ena:


Kdo je v največji krizi: Šrot, Cerkev, Valant ali Bavčar

Kako dolgo bodo še nad gladino Infond Holding Boška Šrota, Zvon Ena, ki ga lastniško obvladuje Mariborska nadškofija Franca Krambergerja, in družbe pod okriljem Staneta Valanta Poleti jim bo še posebno vroče, tudi če ne bo tako žgalo; klimatske naprave jim ne bodo pomagale, se šušlja v finančnih krogih. Bodo šli po poti insolventnih Istrabenza in Maksime Holdinga Igorja Bavčarja.

Kako so nasedli?
Holding financira nakupe podjetij s prodajo naložb in njihovim denarnim tokom - če ga te (še) imajo - oziroma s posojili, ki jih zavaruje z naložbami. Če se je moral za nakup nekega podjetja (ali več podjetij ali za nakup cele mreže) močno zadolžiti in se hkrati zniža vrednost njegovih naložb, je v težavah. Kadar so holdingi tako veliki lastniki tako velikega števila podjetij, kot so pri nas, postane sčasoma pri bankah zastavljeno "celotno" gospodarstvo. To pa lahko pomeni veliko tveganje, še posebno med finančno krizo.
Težava slovenskih finančnih holdingov je predvsem v tem, da niso predvideli finančne krize: deleže v družbah, ki so jih večinoma (vsaj prek prijateljskih družb) obvladovali že kmalu po koncu lastninjenja, so lastniško konsolidirali šele v času Janševe vlade, ko se večinski lastniki (večkrat tudi vodilni v družbah) niso več počutili "varni" v svojih foteljih. A takrat so bili borzni tečaji napihnjeni. Politiki pa so lastnikom teh holdingov - ob strmoglavljenju njihovih naložb na borzi - dodatno "zagrenili" življenje: bankam so prepovedali podaljševati tajkunska posojila. Tako so večinski lastniki holdingov pri reprogramih odvisni od vsakokratne presoje uprav in nadzornih svetov bank.

Cerkveni Zvon Ena še 21 milijonov ni mogel poplačati
Zvon Ena Holding, ki ga lastniško obvladuje Gospodarstvo Rast Mariborske nadškofije , je imel konec prejšnjega leta uradno 551 milijonov evrov premoženja in 451 milijonov evrov dolgov. Največja težava Zvona Ena je vsekakor telekomunikacijska družba T-2 , ki je njegova uradno največja naložba. A dejanska vrednost T-2 je občutno nižja, saj je družba glede na dolgove zrela za stečaj. Zvon Ena za letos napoveduje tudi prodajo T-2, kar pa bo glede na poslovanje te družbe zelo težko izvesti. Prodajna namera je bila tako verjetno le izgovor, da so v bilancah ohranili previsoko vrednost tega podjetja.
Zvon Ena je prejšnji mesec prodal delež v Abanki [ABKN 55,16 +0,09%], kjer pa verjetno ni ustvaril večjih dobičkov, s tem pa tudi ni pomembneje izboljšal svojega finančnega položaja. Spomnimo, da bi Zvon Ena že januarja državnim Dravskim elektrarnam moral vrniti 21 milijonov evrov, ki jih je Zvon naprej posodil družbi Julius Lea Ivanjka, ki je predlanskim drago kupoval delnice Petrola [PETG 314,71 -2,20%]. Julius zaradi insolventnosti posojila Zvonu ni mogel vrniti, Zvon Ena pa je sredi junija komaj zbral 12 milijonov evrov, za preostanek pa si izposloval plačilo v drugem obroku.
Zvon Ena Holding ima poleg Gospodarstva Rasti še 32.122 delničarjev, večina jih je v njem že od časov pidovske privatizacije.

Kje je PDA verzija?

http://pda.t-2.net NE dela !

Ni je, ker je v redesignu. Predvidoma do konca poletja.

Ali te zanima katera konkretna stran?

Polletje požrlo januarsko dokapitalizacijo T-2
Finance
5.8.09

Januarja je bilo telekomunikacijsko podjetje T-2 dokapitalizirano z 8,2 milijona evrov, v prvem polletju pa je imelo devet milijonov evrov izgube


Telekomunikacijsko podjetje T-2 v lasti Zvona Ena Holdinga [ZVHR 1,18 +2,61%](posredno RKC) je na meji solventnosti. V T-2 pravijo, da jih bo lastnik v kratkem spet dokapitaliziral.


Podjetje je imelo lani 23 milijonov evrov prihodkov in 25 milijonov evrov izgube. Sredstva na zadnji dan minulega leta so bila 247 milijonov evrov, kapital 6,5 milijona evrov. T-2 so januarja dokapitalizirali z 8,2 milijona evri, ob polletju je imela družba 17 milijonov evrov prihodkov, izguba je bila devet milijonov evrov.


T-2, ki poleg večinsko državnega Telekoma [TLSG 165,70 -0,93%]gradi optično omrežje po Sloveniji, ima za morebitne vlagatelje v optiko sicer zelo dragoceno infrastrukturo, pravijo naši viri. Vendar pa le infrastruktura - tako trdijo na T-2 - ni naprodaj. Je pa Zvon Ena Holding že v letnem poročilu za lani napovedal prodajo T-2, zato je ohranil visoko vrednotenje družbe.

So cene res prenizke?

Nekateri - seveda na nasprotni strani T-2 - trdijo, da je podjetje ogroženo zaradi "neprimernega poslovnega modela". Pri T-2 za optično paketno ponudbo (TV, telefon, internet) plačate okoli 30 evrov na mesec. Gradnja optičnega omrežja na stanovanjsko enoto pa menda v povprečju stane okoli 1.800 evrov. Zadnje na T-2 zanikajo, čeprav pravega podatka ne povedo.

T-2 tekoče poravnava obveznosti

V T-2 so nam povedali, da sami poravnavajo tekoče obveznosti iz svojih prihodkov. Ti zdaj presegajo tri milijone evrov na mesec. Bilančna izguba zaradi amortizacije bo okoli deset milijonov evrov. V T-2 pravijo tudi, da stroške financiranja letos pokrivajo sami.

Ali je T-2 sploh (še) lastnik optike?

Optiko družbi T-2 gradi podjetje Gratel , ki mu po trditvah naših virov T-2 dolguje že za okoli deset milijonov evrov. Tako naš vir pravi, da ni izključeno, da je dejansko lastnik infrastrukture Gratel, ki bo to ostal, dokler mu T-2 dolga ne plača. V T-2 pravijo, da naše navedbe o dolgu Gratelu niso točne, a ne povejo, koliko dolgujejo.

Prav tako ne komentirajo tega, kdo je dejanski lastnik infrastrukture: "T-2 je vlagatelj, Gratel pa izvajalec gradbenih del. Vsa razmerja med vlagateljem in izvajalcem so določena s pogodbo." V Gratelu na naša vprašanja niso odgovarjali, ker so vsi na dopustu.

Bo Telekom kupil T-2?

Za nakup T-2 naj bi se prav zaradi optične infrastrukture zanimal Telekom, saj bi potem obvladal vso optiko v Sloveniji, trdijo naši viri. V Telekomu to zanikajo. Takšna koncentracija trga najbrž niti ne bi bila dovoljena, saj bi temu dala negativno mnenje tako urad za varstvo konkurence in regulator trga, agencija za pošto in elektronske komunikacije, pravijo viri blizu Telekoma. Če bi bila optična infrastruktura res naprodaj in bi bila ponujena tudi Telekomu, pa bi se verjetno odločili za nakup, smo še neuradno izvedeli pri virih blizu Telekoma.

Cerkveni Zvon deli odpustke in prosi za naklonjenost bank
Finance
5.8.09

Zvon Ena Holding prezadolženim družbam odpušča dolgove, banke pa holdingu podaljšujejo posojila


Zvon Ena Holding [ZVHR 1,18 +2,61%]ima že vse leto več dolgov, kot je realno vredno njegovo celotno premoženje. Zdaj ima vsaj 160 milijonov evrov več dolgov, kot znaša premoženje družbe. Načrtovana pripojitev Julius Fonda in Juliusa bo položaj še dodatno poslabšala.


Foto: Irena Herak
Predsednik uprave cerkvene družbe Gospodarstvo Rast Mirko Krašovec nam je včeraj na vprašanja, zakaj namerava pripojiti družbo Julius Fond in Julius k Zvonu Ena Holdingu ter s čim jamči bankam, da mu podaljšujejo posojila, iz tujine sporočil: "Sem optimist, krizo bomo prebrodili. Intenzivno namreč delamo pri več projektih."


To, kar ni uspelo Bošku Šrotu, ki je poskušal prenesti dolgove Infonda Holdinga [IFFR NP]na Pivovarno Laško [PILR 32,37 -1,46%]in ni mogel prepričati bank o podaljšanju posojil, vsaj za zdaj uspeva cerkvenemu holdingu Zvon Ena. Ta prevzema dolgove prezadolženih družb, ki so z njim lastniško povezane, in se z bankami uspešno dogovarja za podaljševanje skoraj pol milijarde evrov kratkoročnih posojil.

Stečaj Juliusa za Cerkev preboleč

Zvon Ena Holding v letnem poročilu razkriva, da namerava pripojiti dvojno družbo Julius fond, d. d., in Julius, k. d. d., v kateri ima večinski, 99,5-odstotni delež, a ker je Julius komanditna družba, Zvon Ena nima neposredno nobenih upravljavskih pravic. Te pravice so v rokah Lea Ivanjka oziroma družbe Julius, d. o. o., ki je v polovični lasti Ivanjka in družbe Gospodarstvo Rast . Gospodarstvo Rast je cerkvena finančna družba v lasti Mariborske nadškofije ter celjske in murskosoboške škofije. Največja naložba Gospodarstva Rasti je 55-odstotni delež v Zvonu Ena Holdingu.


Dvojna družba je imela konec prejšnjega leta uradno 74 milijonov evrov kratkoročnih posojil in samo 32,4 milijona evrov premoženja. Vsa posojila sta Julius Fond in Julius dobila od Zvona Ena Holdinga. Dvojna družba ima samo še dve naložbi, okoli 15-odstotni delež v Steklarni Rogaška (ki se bo kmalu zmanjšal) in 3,8-odstotni delež Petrola [PETG 302,18 -0,44%].


Prav naložba v Petrol je tudi potopila Julius Fond in Julius, saj je za delnice Petrola ta družba odštela več kot 60 milijonov evrov, zdaj pa so te vredne le okoli 24 milijonov. Zaradi dolžniške in lastniške izpostavljenosti do Julius Fonda in Juliusa je Zvon Ena Holding tudi verjetno pripravljen dvojno družbo pripojiti, namesto da bi jo spustil v dolgotrajni stečaj.

Zvonu tudi letos rastejo dolgovi

Po podatkih, objavljenih v majskem vmesnem poslovnem poročilu, ima Zvon Ena Holding okoli 471 milijonov evrov prejetih posojil. Skoraj vsa so kratkoročna. Vrednost celotnega premoženja družbe je v najboljšem primeru okoli 440 milijonov evrov. Zdajšnja tržna vrednost premoženja ob upoštevanju odpisov slabih posojil, danih družbam Julius Fond in Julius ter T-2 , znaša le okoli 310 milijonov evrov.


Zdajšnja tržna vrednost naložb Zvona Ena Holdinga je okoli 170 milijonov evrov. Če upoštevamo, da bi ob prodaji za deleže v večjih naložbah (med njimi so Helios [HDOG 361,50 +0,39%], Cinkarna Celje , Abanka Vipa [ABKN NP]in Sava [SAVA 237,68 -0,80%]) dosegel določeno premijo, pa bi lahko za svoj portfelj iztržil med 220 in 230 milijoni evrov.

Težave z danimi posojili

Poleg tega je imel Zvon Ena Holding na začetku leta za okoli 180 milijonov evrov danih posojil. Del teh je že spremenil v lastniške deleže. Gre za posojila T-2 in Steklarni Rogaška v skupni vrednosti okoli 15 milijonov evrov. T-2 pripravlja še eno dokapitalizacijo z novo spremembo terjatev v lastniške deleže. Znova bo družbo dokapitaliziral Zvon Ena Holding, ki je T-2 na začetku leta posojal 26,3 milijona evrov.

Zavlačevanje z razvrednotenjem T-2

Enake težave kot z dvojno družbo ima Zvon tudi s telekomunikacijsko družbo T-2, ki je realno prav tako zrela za stečaj. Zvon Ena Holding ima v T-2 zdaj 45-odstotni delež, ki ga je na začetku leta vrednotil na 29,4 milijona evrov, letos pa se je zaradi prenosa terjatev v lastniške deleže vrednost naložbe povzpela na 37,6 milijona evrov.

Seveda T-2 še vedno dolguje Zvonu Ena Holdingu vsaj okoli 18 milijonov evrov. T-2 poskuša z dokapitalizacijami ohraniti pozitivno vrednost kapitala družbenikov, a se je januarska dokapitalizacija že izgubila v devetih milijonih evrov polletne izgube družbe. Več o T-2 pišemo v sosednjem članku.

Kar naj grejo v stečaj. BMK. Sej ne razpolagajo z svojim denarjem. Jaz odkar sem slišal, da se namerno zavira izgradnja central izven mest (pod pretvezo, da Telekom zavira) , sem takoj vedel koliko je ura. Če imaš trenutno na razpolago samo Telekom, še kar nekaj let ne bo T-2 zgradil centrale, pa čeprav je sedaj na seznamu. In to izveš od nekoga, ki je tam tudi zaposlen.

Šment!

Grem takoj odpovedat svojo 20/4 linijo za 34 EUR in naročit 10M/768k za 44 EUR pri SiOL-u.
Aja, čakaj, nekaj mi preprečuje, da to naredim. Najbrž zdrava pamet.

S 1.9.2009 stopi v veljavo zaračunavanje opomina zaradi neplačila računa do datuma zapadlosti.

Strošek pošiljanja opomina 1,30 €
(DDV se ne zaračunava)

http://www.t-2.net/?AUID=FB1966011635B2C011067

A je možno naročit elektronski račun? Da bi mi po mailu pošiljali?

Lahko, sporoč podatke

1,30€ za opomin? Svašta...

A ne bo še ene dokapitalizacije?

Tule je obrazec za spremembo prejemanja računov:

http://www.t-2.net/?AUID=0C5A65010E214270302B7

Glede zaračunavanja stroškov opomina pa se mi zdi odlična poteza. Po moje bi se to moralo že prej uvesti, saj vendarle poštne storitve, material in čas niso zastonj. Ponovni vklop storitev ostaja še naprej brezplačen (V primeru začasnega izklopa zaradi neplačila).

Citat:
Uporabnik BureKm pravi:
1,30€ za opomin? Svašta...

Klikni za razširitev

To je poceni. Simobil ima naprimer stroškom opomina namenjeno celo stran cenika (strošek opomina je pri njih odvisen od dolgovanega zneska).

Če si Simobilu dolžan več kot 417.292.605,57 €, pa ti opomina ne zaračunajo.

Glede na to, da se jim nikamor ne mudi, s pridobivanjem novih naročnikov, je že velik čudež, da niso že zdavnaj končali v stečaju.

Aja, pa da čuda od T-2 help deska sploh ne omenjam!