Jaz bi dal vse sode v skaf z ledom, pa se piva se ti ne bo penila, kar se mi redno dogaja pri cornijih in tocilnem aparatu, pa se vedno nisem prisel do resitve.
Splošna debata, kaj je uspelo in kaj ne...
- Ustvarjalec teme Odisej
- Začetni datum
Jaz bi dal vse sode v skaf z ledom, pa se piva se ti ne bo penila, kar se mi redno dogaja pri cornijih in tocilnem aparatu, pa se vedno nisem prisel do resitve.
Teoretično bo šlo tudi s suhim ledom samo dirketno v suhi led kegov nebi dal ker bodo najbrž zmrznili, če daš pa vodno kopel in pa suh led dobiš pa mistično meglico nad povrišino vode. Zaradi prehoda CO2ja iz suhega v plinasto stanje boš imel tudi mehurčke, pazit moraš da ti ne trese kegov, zaradi sublimacije vprašanje koliko je idealen prehod temperature (mraza) v vodo itc.
Sam suhi led ima malce večjo sposobnost hlajenja, ampak glede na omenjeno prej nima toliko večje da bi se pri kilaži poznalo. Tako da boš od oka rabil za hladit približno enako kot če bi uporabil navaden led, kar zna v toplem dnevu bit kar veliko (par 10kg).
Torej razen če ne želiš fancy efekta bi bilo bolje uporabit navaden led!
Sam suhi led ima malce večjo sposobnost hlajenja, ampak glede na omenjeno prej nima toliko večje da bi se pri kilaži poznalo. Tako da boš od oka rabil za hladit približno enako kot če bi uporabil navaden led, kar zna v toplem dnevu bit kar veliko (par 10kg).
Torej razen če ne želiš fancy efekta bi bilo bolje uporabit navaden led!
V bistvu če točiš preko avtomata mora bit sod na temperaturi kot je okolica in potem penjenja ni (se pa toči na relativno velikem pritisku tako da moraš ustrezno regulirat pretok z ventilom na avtomatu). Če imaš sod ohlajen imaš pa pri pretoku preko cevi segrevanje in posledično izločanje CO2ja. To je problem pri recimo pipah brez avtomata, ker imaš pivo močno ohlajeno se v cevi vedno segreje in s tem tvori CO2 žepke ki potem povzročajo penjenje piva. Če se malo toči je to problem, če točiš hitreje kot se pivo ogreva pa gre normalno skozi!
Tako da na prostem je pametno če je ohlajen keg hladiti tudi cevi, za silo se to lahko naredi tudi tak oda se cev ovije okoli kega in potem na zunanjo stran ovije z nekim izolacijskim materialom (tudi brisača je ok). Pazit tudi da se cev VEDNO dviga ter da je keg in cevi nižje od pive, ker drugače se CO2 žepki nabirajo po vseh prevojih namesto da bi se na najvišji točki (pipa) kjer se tudi najbbolj enostavno in brez problrema odzrači.
Tako da na prostem je pametno če je ohlajen keg hladiti tudi cevi, za silo se to lahko naredi tudi tak oda se cev ovije okoli kega in potem na zunanjo stran ovije z nekim izolacijskim materialom (tudi brisača je ok). Pazit tudi da se cev VEDNO dviga ter da je keg in cevi nižje od pive, ker drugače se CO2 žepki nabirajo po vseh prevojih namesto da bi se na najvišji točki (pipa) kjer se tudi najbbolj enostavno in brez problrema odzrači.
Tole gre verjetno za neko okužbo kaj pravite? Delal saison z kvasovkami Mangrove M29(prvič). Prilezlo je iz OG 1.054 na neverjetnih FG1.000. Meril sem gostoto prvič po 38 dneh in veha še vedno občasno spušča mehurčke. Pivo sicer nima pretirano čudnih priokusov, je pa precej vodeno. Ima me da bi vse skupaj stran zlil oz. flaširal samo par litrov, ker tole ravno pitno ne bo, glede na 7%alkota. Je sploh varno flaširat, da ne bodo bombe? Mi je fermentor pred časom rahlo puščal na vrhu in je verjetno tukaj iskati vzroke.
Včeraj sem med mletjem opazil da sem na koncu s sladom in sem improviziral s sledečimi sladi:
40Lpivine:
5kg ale
3kg Munich
1Kg wheat
2 paketa S-04
drozgal 60min na 66°C in kuhal 60minut
OG 1.060
fermentacija na 20°C mogoče mi rata spustit na 18-19°C.
Zanima me kakšno pivo bom dobil.
Ali bi bilo boljše če bi uporabil US-05. Ali je kaj razlike če jo pustim stat 3 tedne v primarcu ali je boljše če jo po 7 dneh pretočim v sekundarca in ali mora ves čas bit temperatura enaka med 18- 19°C.
40Lpivine:
5kg ale
3kg Munich
1Kg wheat
2 paketa S-04
drozgal 60min na 66°C in kuhal 60minut
OG 1.060
fermentacija na 20°C mogoče mi rata spustit na 18-19°C.
Zanima me kakšno pivo bom dobil.
2-row pale malt
Opažam zadevo v mnogih receptih. Kolikor sem zasledil, to ni ne PA, ne Pils, ne Lager slad. Je malce manj pražen kot PA (nekje vmes me lagerjem in PA-em), kot osnovni slad ima pa itak dovolj potenciala za drozganje. Ali se to pri nas dobi in ali se zanj morda uporablja kak drug naziv?
Opažam zadevo v mnogih receptih. Kolikor sem zasledil, to ni ne PA, ne Pils, ne Lager slad. Je malce manj pražen kot PA (nekje vmes me lagerjem in PA-em), kot osnovni slad ima pa itak dovolj potenciala za drozganje. Ali se to pri nas dobi in ali se zanj morda uporablja kak drug naziv?
Sej mislim da sem to že nekje pisal, ampak da ponovim ...
V evropi se za pivovarstvo uporablja dvovrstni (2-row) ječmen ki je stara oblika ječmena. Ta ječmen ima slabe hektarske donose, ima pa napram novim vrstam manj beljakovin in več škroba kar je spet "slabo" za prehrano ampak boljše za pivovarstvo.
Američani so pivovarstvo komercializirali in zelo zgodaj začeli uporabljati šetvrstni ječmen (6-row). Tipičen ameriški osnovi slad je taka narejen iz 6-vrstnega ječmena, večina industrijskih piv v ameriki ima 6-row. Potem so prišli craftarji in začeli uporabljat "stare" zadeve in men njimi je tudi 2-vrstni ječmen.
Tako da prvo kot prvo če piše v ameriškem receptu 2-row to dejansko za nas ne pomeni nič, pri nas so vsi sladi (razen izrecno označenih) 2 row.
Pale malt je najbolj svetel ameriški osnovni slad in v našem delu sveta je čisto ustrezno če se uporabi kot nadomestek polno modificiran pilsner slad. Pilsner slad v Evropi namreč že dolgo ni več pilsner ampak je pač tako poimenovan zaradi uporabe v lagerjih, če bi rad pravi pilsner potem glej za namenskimi sladi (bohemian, moravski pilsner, ...).
Tako da pod črto:
- US pale ale 2-row = pilsner
- US pale ale 6-row = pilsner 6-row (večina sladarn ga ima)
- US pale ale = pale ale
V evropi se za pivovarstvo uporablja dvovrstni (2-row) ječmen ki je stara oblika ječmena. Ta ječmen ima slabe hektarske donose, ima pa napram novim vrstam manj beljakovin in več škroba kar je spet "slabo" za prehrano ampak boljše za pivovarstvo.
Američani so pivovarstvo komercializirali in zelo zgodaj začeli uporabljati šetvrstni ječmen (6-row). Tipičen ameriški osnovi slad je taka narejen iz 6-vrstnega ječmena, večina industrijskih piv v ameriki ima 6-row. Potem so prišli craftarji in začeli uporabljat "stare" zadeve in men njimi je tudi 2-vrstni ječmen.
Tako da prvo kot prvo če piše v ameriškem receptu 2-row to dejansko za nas ne pomeni nič, pri nas so vsi sladi (razen izrecno označenih) 2 row.
Pale malt je najbolj svetel ameriški osnovni slad in v našem delu sveta je čisto ustrezno če se uporabi kot nadomestek polno modificiran pilsner slad. Pilsner slad v Evropi namreč že dolgo ni več pilsner ampak je pač tako poimenovan zaradi uporabe v lagerjih, če bi rad pravi pilsner potem glej za namenskimi sladi (bohemian, moravski pilsner, ...).
Tako da pod črto:
- US pale ale 2-row = pilsner
- US pale ale 6-row = pilsner 6-row (večina sladarn ga ima)
- US pale ale = pale ale
Gre za fly sparge. Osebno imam s tem najboljše izkoristke je pa precej odvisno od same opreme tako da ne morem garantirat da bo delovalo enako za ostale.
Pri malih batchih kjer delam 7l mash + 6-7l sparge je izkoristek s fly sparge okoli 80-85%, za primerjavo pri "no sparge" (single sparge) je učinkovitost okoli 70-75%.
Pri velikih batchih delam samo "fly sparge" ker je volumen drozgalnika premajhen za neke resne podvige oz. bi moral 3x ponavljat izpiranje in tu dobivam efektivnosti pa od 85-90%, tudi že čez 90% je šlo ko sem delal "sezonske" zadeve z nižjim OGjem.
Pri malih batchih kjer delam 7l mash + 6-7l sparge je izkoristek s fly sparge okoli 80-85%, za primerjavo pri "no sparge" (single sparge) je učinkovitost okoli 70-75%.
Pri velikih batchih delam samo "fly sparge" ker je volumen drozgalnika premajhen za neke resne podvige oz. bi moral 3x ponavljat izpiranje in tu dobivam efektivnosti pa od 85-90%, tudi že čez 90% je šlo ko sem delal "sezonske" zadeve z nižjim OGjem.
Pozdravljeni,
zvaril sem svoj prvi stout in imam težave z peno. Postopki so vsi isti kot pri svetlih pivih kjer teh težav nimam. Edino za karbonacijo sem zmanjšal na 1.8 volumna. Pivo je pa trenutno 4 tedne v steklenicah.
Še recept če bo kaj v pomoč: (20l)
4kg- pale ale 83,3%
0.2kg- roasted barley 4,2%
0.2kg- cara 120 4.2%
0.25kg- chocolate 5.2%
0.15kg- ječmenovi kosmiči 3.1%
25g aurora 60min
2x us-05
mash 69°C 90min
OG 1054
FG 1018
zvaril sem svoj prvi stout in imam težave z peno. Postopki so vsi isti kot pri svetlih pivih kjer teh težav nimam. Edino za karbonacijo sem zmanjšal na 1.8 volumna. Pivo je pa trenutno 4 tedne v steklenicah.
Še recept če bo kaj v pomoč: (20l)
4kg- pale ale 83,3%
0.2kg- roasted barley 4,2%
0.2kg- cara 120 4.2%
0.25kg- chocolate 5.2%
0.15kg- ječmenovi kosmiči 3.1%
25g aurora 60min
2x us-05
mash 69°C 90min
OG 1054
FG 1018
Podobne teme
