sončna elektrarna

Uporabnik mosseero je napisal:

Za vetrnice nisem ziher. Akumulacijska jezera zelo spremenijo ekosisteme, jezovi pa tudi. Ker pa od nečesa moramo dobiti štrom, je trenutno zagotovo najbolj čista jedrska energija.

Klikni za razširitev

Čista?... Ne vem zakaj radioaktivne odpadke tako radi zanemarjamo. Ker ni to nekaj kaj zaviješ z balirko in prekriješ z plastjo zemlje. Vem količine niso v tisoči kubikov, ampak nevarne so pa toliko bolj.

Za radioaktivne odpadke znamo poskrbeti, da nimajo nikakršnega vpliva na okolje. Res to nekaj stane, ampak pri pravilnem shranjevanju imajo na okolje manj vpliva kot hidroelektrarna.

Uporabnik mosseero je napisal:

Za radioaktivne odpadke znamo poskrbeti, da nimajo nikakršnega vpliva na okolje. Res to nekaj stane, ampak pri pravilnem shranjevanju imajo na okolje manj vpliva kot hidroelektrarna.

Klikni za razširitev

Kaj niso že neki novi reaktorji razviti ki bodo lahko te radioaktivne odpadke uporabili kot gorivo?

Mislim da sem nekje zasledil.

Eno je akumulacija na Muri recimo, ki bi dvignila gorvodno nivo podtalnice - kar recimo sploh nebi bilo slabo za Apaško polje, ki sedaj umira zaradi premalo vode - gor+dolvodno pa imela seveda vpliv na vodni in obvodni živelj; nekaj drugega pa je nova akumulacija visoko "v bregi", kjer razen potencialne porušitve jeza, ni nekih nevarnosti.

Pa nehajte mislit, da ima vetrnica vpliv samo na "tiče" - zvok, vibracije, vizuelno onesnaženje, nemogoča razgradnja, kratka življenska doba, ...

Jaz sem seveda za jedrsko in to tako na dveh ladjah zasidranih v "našem dimniku" za prehod v mednarodne vode.

Uporabnik MrDaco je napisal:

Čista?... Ne vem zakaj radioaktivne odpadke tako radi zanemarjamo. Ker ni to nekaj kaj zaviješ z balirko in prekriješ z plastjo zemlje. Vem količine niso v tisoči kubikov, ampak nevarne so pa toliko bolj.

Klikni za razširitev

Inštitut Jožefa Stefana ima vsako leto dan odprtih vrat, ki vključuje tudi ogled raziskovalnega jedrskega reaktorja TRIGA v Podgorici (ravno to soboto je bil ta dan). Tam so strokovnjaki, ki z velikim veseljem razložijo vse, kar kogarkoli zanima. Priporočam

Uporabnik mosseero je napisal:

Za vetrnice nisem ziher. Akumulacijska jezera zelo spremenijo ekosisteme, jezovi pa tudi. Ker pa od nečesa moramo dobiti štrom, je trenutno zagotovo najbolj čista jedrska energija.

Klikni za razširitev

Koliko je pa potrebno izkopati za pridobitev goriva?

PS: Podpiram jedrsko energijo.

Rešitev za vse energetske potrebe je zagotovo fuzija. Ta pa verjetno potrebuje še kakih 50 let do komercialne uporabe.

Uporabnik bizi je napisal:

Rešitev za vse energetske potrebe je zagotovo fuzija. Ta pa verjetno potrebuje še kakih 50 let do komercialne uporabe.

Klikni za razširitev

Če smo do zdaj, bomo pa še teh 50 let!

Saj bomo prisiljeni, ker drugih ustreznih univerzalnih rešitev, enostavno ni.

Uporabnik bizi je napisal:

Rešitev za vse energetske potrebe je zagotovo fuzija. Ta pa verjetno potrebuje še kakih 50 let do komercialne uporabe.

Klikni za razširitev

Naslov teme je "Sončna elektrarna". V temi bi naj uporabniki opisovali svoje izkušnje in z nasveti pomagali tistim, ki šele zbirajo informacije. A se vam res zdi smiselno smetiti temo z raznimi čudnimi "doktorskimi disertacijami" o stvareh, ki nimajo popolnoma nobene zveze s samo temo? Zakaj ne odpirate novih tem, če imate željo nekaj napisati? Razočaran sem nad moderatorji, ki ne opravljajo svojega dela, kot je treba. Če človek išče neko informacijo v zvezi s konkretno temo, se mora prebijati skozi vrsto brezveznih stvari, ki ne sodijo sem!

Tega na alterju ne boš našel, saj se vsaka tema po petih postih zaserje.

A drgač kdo nož na vratu drži, da mora nekdo biti moderator? Kot vsaka reč, ima pač očitno tudi ta kako slabo stran. Saj je fajn občutek za koga, da je nad drugimi in deli "ablast" s prsti na tipkovnici, vsaj nekje ni ta zadnji med zadnjimi in to je namesto t.i. hvala. Malo egotripa za nekatere. ampak vseeno... Včasih mora pač kako temo odpreti, ki ga ne zanima. Vsak kralj ima obveznosti, ki so jako duhamorne in dolgočasne, pa se samoumevne.

Uporabnik futuristic je napisal:

Tak ki želi mod pravice da se pocuti bolj pomembnega sigurno ni primeren za moderatorja. Od moderatorjev se tudi ne pričakuje da preberejo vse poste. Pri vsakem sporočilu je namreč tudi gumb opozori moderatorja. Če pa je kdo mnenja da ima ful preveč časa in da bi z veseljem prebral vse poste pa naj pošlje pm Žigatu...

Klikni za razširitev

Zakaj pa imamo pol takega moderatorja?

​

Še slabši pogoji za sončne elektrarne?​

Interes gospodinjstev za samooskrbo s sončno elektrarno krepi tudi sprememba pravil, ki po koncu leta 2023 ne bodo več dopuščala sedanjega načina obračunavanja omrežnine in elektrike za samooskrbo.


Število samooskrbnih sončnih elektrarn se je lani glede na leto prej skoraj podvojilo, kažejo neuradni podatki agencije za energijo. Leta 2020 smo imeli v Sloveniji dobrih 8600 samooskrbnih sončnih elektrarn, lani se je njihovo število povečalo na dobrih 14.800. Ob tem velja poudariti, da jih je bilo še leta 2016 pičlih 131. V petih letih se je torej njihovo število več kot postoterilo.

V Združenju slovenske fotovoltaike nad takšno rastjo niso presenečeni. »Povečanje zanimanja opažamo že leta. Zdaj je ljudi očitno še dodatno zdramilo enormno povišanje računov za elektriko, ki smo mu priča z novim letom. Zaradi višjih cen elektrike se sončna elektrarna seveda še bolj splača,« pravi predsednik združenja Primož Tručl.

O dodatnem naraščanju zanimanja za samooskrbno sončno elektrarno v letošnjem letu priča tudi izjemen porast števila vlog na poziv Eko sklada za samooskrbo z električno energijo. Lani so na Eko skladu v celotnem letu prejeli 8000 vlog, letos so jih več kot 8000 prejeli samo do marca. Poziv, ki prijaviteljem prinaša subvencijo za vgradnjo sončne elektrarne, so zaradi porabe razpoložljivih sredstev tako zaprli že po slabih štirih mesecih, novega razpisa pa kljub obljubam infrastrukturnega ministrstva še ni na vidiku.

V času energetske krize smo torej v Sloveniji ostali brez subvencij Eko sklada za samooskrbo. Poleg tega je, kot smo poročali včeraj, naše elektrodistribucijsko omrežje prešibko, da bi preneslo večje število samooskrbnih sončnih elektrarn. »Globalni megatrendi govorijo o tem, da se energija sonca ceni, torej večina prehaja na obnovljive vire energije. Povečano povpraševanje je bilo torej tudi pri nas, ne glede vojno v Ukrajini, pričakovano. Ne vem, zakaj smo pri nas na tem področju zaspali. To kaže na nepripravljenost in neodgovornost; kaže, da odločevalci ne sledijo trendom in jih ne znajo napovedati,« je poudaril strokovni sodelavec okoljske organizacije Focus Tomislav Tkalec.

Nov obračun omrežnine​

Na povečano zanimanje gospodinjstev za samooskrbo s sončno energijo je sicer po njegovem vplivalo več dejavnikov. Poleg energetske krize in globalnih trendov prehoda na obnovljive vire tudi sprememba pravil pri samooskrbi iz obnovljivih virov energije. Vlada je namreč prav te dni izdala uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki prinaša nov obračun omrežnine in dajatev ter ukinja koncept netiranja prevzetih in oddanih količin v omrežje za naprave, ki vstopijo v sistem samooskrbe v letu 2024.

Kaj se spreminja? V Sloveniji je sistem neto meritev (net metering) v osnovi zastavljen tako, da gospodinjstva in manjša podjetja preko svojih (sončnih) elektrarn pridobivajo elektriko za lastne potrebe, presežke pa oddajajo v omrežje. Kadar sami ne pridelajo dovolj elektrike, elektriko jemljejo iz omrežja. Distributer enkrat na leto napravi obračun porabljene in oddane elektrike in uporabniku zaračuna morebitno večjo porabo od proizvedene energije, medtem ko odvečno energijo dobi zastonj. Za morebitno večjo porabo mora uporabnik plačati tudi omrežnino.

Po decembru 2023 takšna kompenzacija ne bo več mogoča. »V novi evropski direktivi je vpisano pravilo, da mora biti plačevanje oziroma zaračunavanje omrežnine nediskriminatorno ne glede na to, ali je uporabnik vključen v net metering oziroma samooskrbno shemo. S prenosom te direktive bo torej potrebno omrežnino plačati za vso elektriko, ki jo uporabnik prevzame iz distribucijskega omrežja,« je pojasnil Tkalec in dodal, da s končnim besedilom uredbe sicer še ni seznanjen, upa pa, da bo vlada zaradi manj ugodnih pogojev pri plačevanju omrežnine povečala subvencije za investicije v samooskrbo. »Nov obračun omrežnine načeloma precej pokvari finančno sliko. Omrežnina je vredna skoraj toliko kot sama električna energija,« je opozoril.

Maček v žaklju​

Tručl medtem poudarja, da vprašanje višine omrežnine po novem sistemu še vedno ostaja odprto. »O tem, kakšne naj bodo omrežninske tarife, kolikor mi je znano, še vedno poteka strokovna razprava. Predvidenih je več tarif glede na različne parametre,« je dejal. Dokler omrežninske tarife ne bodo znane, pa po njegovih besedah tudi ni mogoče zanesljivo oceniti, v kolikšni meri se bodo investicije v samooskrbne sončne elektrarne še splačale. »Lahko bi rekli, da je situacija zdaj malo zavajajoča. Dokler ljudje ne bodo vedeli, koliko bodo plačevali za omrežnino, zadeva spominja na kupovanje mačka v žaklju,« je dejal Tručl in dodal, da pa bodo lahko tisti, ki bodo v sistem vstopili do konca leta 2023, obračunavanje po trenutnem sistemu ohranili tudi po izteku tega obdobja. Prav to je seveda dodaten razlog za trenutno gnečo pri vlogah za subvencije za sončne elektrarne.

Spremembe se po besedah Tručla sicer obetajo tudi pri brezplačnem oddajanju presežkov v omrežje. Trgovec naj bi namreč po novem malemu proizvajalcu za oddan presežek v omrežje plačal. Ker kompenzacije med primanjkljajem in presežkom po novem več ne bo, pa bodo imetniki samooskrbnih sončnih elektrarn motivirani tudi za maksimizacijo lastne porabe. »Po decembru 2023 bodo morali vsi mali proizvajalci skrbeti za to, da trošijo čim več svoje energije. To lahko dosežejo recimo z investicijo v sončno elektrarno z baterijskim sistemom, ki jim omogoča, da energijo, ki so jo na primer čez dan pridobili iz sonca, porabljajo zvečer,« je dejal Tručl.

Kritični do sprememb čez noč​

Ob predčasnem zaključku poziva za samooskrbo pri Eko skladu nekateri opozarjajo tudi na neustrezno obveščanje javnosti. V nehvaležnem položaju so se znašla zlasti tista gospodinjstva, ki so že začela postopek za vgradnjo sončne elektrarne, ker so računala na subvencijo, zdaj pa bodo ostala praznih rok. »Postopek pridobivanja subvencije je tak, da je treba že vlogi priložiti soglasje za priključitev sončne elektrarne, sicer vloga ni popolna,« je opozoril Primož Tručl. Gospodinjstva, ki so se odločila za takšno investicijo, so torej po njegovih besedah že imela stroške s postopki, ki so pogoj za oddajo popolne vloge, čeprav se za subvencijo sploh ne bodo mogla prijaviti. »Glede na izkušnje iz preteklosti so ljudje dejansko lahko računali, da je časa za oddajo vloge še veliko. Prejšnji razpis je trajal okoli 18 mesecev, ta pa je bil zaključen v štirih mesecih. Na to ni mogel računati nihče,« je poudaril. Na Eko skladu so pojasnili, da informacijo o zaprtju vedno objavijo hkrati z objavo v Uradnem listu, tokrat pa so jo zaradi prijaznosti do vlagateljev izjemoma objavili dva dni pred zaprtjem, s tem pa se je število prijav v zadnjih dveh dneh še povečalo.

virnevnik​

Vladni bombonček je prava katastrofa za zeleni prehod​

Vladni predvolilni bombonček je onemogočil vse nenujne investicije v elektroenergetsko omrežje, to pa bo povsem zavrlo razmah samooskrbnih sončnih elektrarn. Približno petina potencialnih investitorjev svoje sončne elektrarne ne bo mogla postaviti; stanje se bo bistveno izboljšalo šele čez desetletje, po letu 2030. Tedaj bo elektroenergetsko omrežje končno toliko posodobljeno, kot bi moralo biti – prihodnje leto.

Klikni za razširitev

Obstoječe elektrodistribucijsko omrežje ni kos novim zahtevam uporabnikov, ki s priključitvijo samooskrbne elektrarne v omrežje niso več zgolj odjemalci električne energije, temveč tudi proizvajalci. Da bi zadostila zahtevam, bi morala elektrodistribucijska podjetja pospešeno vlagati v omrežje, ga nadgraditi in prilagoditi. Čeprav sta vsaj dve največji elektrodistribucijski podjetji v minulih letih dosegali razmeroma visoke dobičke, teh nista v zadostni meri namenjali investicijam. Letos, ko postaja problem omrežja, ki ni prilagojeno novim zahtevam, resnično velik, elektrodistribucijska podjetja ostajajo brez velikega dela načrtovanih prihodkov. Vlada je namreč z zadnjim ukrepom drastično oklestila prihodke elektrodistributerjev iz naslova omrežnine. Tako bo znova zmanjkalo denarja za nujno potrebne investicije v omrežje. Najkrajšo bomo potegnili potrošniki pa tudi družba kot celota, ki jo čaka še dolga pot do tako opevanega zelenega prehoda.

Bombonček za 70 milijonov evrov​

»Trenutno višina zagotovljenih sredstev niti približno ne sledi načrtom, ki so opredeljeni v Nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu (NEPN),« je bil jasen Jože Hebar, direktor Elektra Maribor. Še v začetku leta so načrtovali za 33 milijonov evrov investicij, po vladnem ukrepu pa so načrte znižali na 19 milijonov evrov.

Podobno so se odzvali v Elektru Gorenjska: »Finančnih sredstev v letu 2022 ni niti za nujne investicije. Zaradi sprejetja interventnega zakona, ki je Elektru Gorenjska povzročil velik izpad prihodkov iz naslova omrežnine, smo bili primorani znižati plan investicij za 9 milijonov evrov.«

Vlada je z zadnjim predvolilnim bombončkom, interventnim zakonom, ki od 1. februarja do konca aprila gospodinjstva oprošča plačila omrežnine, povsem zavrla razvoj malih sončnih elektrarn. Vladni ukrep bo namreč petim elektrodistribucijskim podjetjem vzel več kot 70 milijonov evrov prihodkov. Konkretno: Elektro Ljubljana bo imel 19 milijonov evrov izpada prihodkov, Elektro Maribor 14,2 milijona evrov, Elektro Celje 11,8 milijona evrov, slabih 9 milijonov Elektro Primorska in nekaj več kot 8 milijonov evrov Elektro Gorenjska; prav tolikšen bo izpad prihodkov tudi za Sodo. Za elektrodistribucijski sistem je bilo za leto 2022 prvotno načrtovanih 277,7 milijona prihodkov iz naslova omrežnine za distribucijsko omrežje, torej bodo zaradi izpada prihodkov iz omrežnine ostali brez četrtine načrtovanih prihodkov. Za primerjavo: v minulem letu so imeli elektrodistributerji od 35 do 80 milijonov evrov prihodkov ter med 8 (Elektro Gorenjska) in 14 (vsi drugi) milijonov evrov dobička. Za investicije bodo torej namenili od 16 (Elektro Primorska) do 35 (Elektro Ljubljana) milijonov evrov. Za nameček je to že drugi udarec v dveh letih, saj je vlada že leta 2020 gospodinjstva in male odjemalce oprostila omrežnine.

Desetletne posledice za državo​

»Nenujne investicije bomo premikali v prihodnja leta, posledično se bo zamikala tudi realizacija NEPN. Za odpravo posledic ukrepa bomo po grobi oceni potrebovali od 7 do 10 let – po tem roku se bomo vrnili v načrtovano za leto 2023,« predvidevajo na Sodu. To pomeni tudi zamik vseh investicij, povezanih s priključevanjem obnovljivih virov. »Ocenjujemo, da bomo morali večino priključitev obnovljivih virov, ki bodo zahtevali ojačitve omrežja, v prihodnje zavrniti. V splošnem bomo morali zavrniti približno 15 do 20 odstotkov vseh priključitev,« dodajajo. Tudi pri skupnih gradnjah elektroenergetske infrastrukture z občinami letos ne bodo mogli sodelovati v takšnem obsegu kot v preteklih letih. Omejili se bodo samo na najnujnejše odseke tras, denimo pri prehodih čez ceste. Na te posledice so distribucije še pred sprejetjem zakona opozorile državni zbor, ministrstvo za infrastrukturo in za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenski državni holding in agencijo za energijo.

In Republika Slovenija? Večji delež sončnih elektrarn je pomemben člen zelenega prehoda in seveda pripomore k izpolnjevanju zavezujočih evropskih ciljev držav članic. Če zavez na področju obnovljivih virov naša država ne bo dosegla, bo morala manjkajoči delež kupiti v tujini, kot je to že storila za leto 2020. »Pričakujemo, da bo to treba storiti tudi za leto 2021,« pravijo na resornem ministrstvu za infrastrukturo.

Katastrofa, ki bi se ji lahko izognili​

Letošnje leto bi bilo lahko fantastično za razvoj malih sončnih elektrarn in pospešen zeleni prehod. Energetska kriza je drastično povečala zanimanje investitorjev za gradnjo samooskrbnih elektrarn. Vsak investitor mora pred gradnjo take elektrarne od elektrodistribucijskega podjetja – to so Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska – pridobiti soglasje za priključitev samooskrbne naprave v omrežje. Toda elektrodistributerji vse več vlog investitorjev zavrnejo, veliko večino soglasij, ki jih odobrijo, pa izdajo za manjšo proizvodno moč od želene. Težava je, kot smo pisali v Dnevniku, v omrežju, ki za tolikšno število majhnih proizvajalcev preprosto ni bilo grajeno. Načrtovano je bilo za odjem energije, ne za razpršeno proizvodnjo. Distribucijsko omrežje nikakor ne ustreza zahtevam zelenega prehoda, ki temelji na priključevanju večjega števila obnovljivih virov v omrežje, na preobrazbi ogrevanja s toplotnimi črpalkami in na e-mobilnosti.

Da slovenski elektroenergetski sistem nujno potrebuje osvežitev, posodobitev in nadgradnjo, ni nikakršna skrivnost ali presenečenje. Navsezadnje je tudi NEPN zelo jasno definiral težave in opredelil potrebne vložke; od vseh vložkov, ki jih potrebuje celoten elektroenergetski sistem, jih distribucijsko omrežje potrebuje daleč največ – kar 4,2 milijarde evrov v naslednjem desetletju! Že januarja 2019 je bil pripravljen prvi osnutek omenjenega dokumenta, ki je navajal to vsoto. Načrti predvidevajo investicije v nizkonapetostno omrežje in gradnjo novih transformatorskih postaj, kar bi omogočilo dodatno priključevanje sončnih elektrarn pa tudi hranilnike, baterijske sisteme, polnilnice … povzemajo na Sodu.

Vsekakor se tega zavedajo tudi na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec iz NSi, navsezadnje je NEPN nastal pod njihovim okriljem. »Da bo distribucijsko omrežje sposobno naslavljati izzive prehoda v podnebno nevtralno družbo, je že NEPN določil zelo konkretne cilje in ukrepe, te pa je treba preliti v izvajanje s strani elektrodistribucijskih družb,« so zapisali. »V luči spremenjenih geostrateških okoliščin je še toliko bolj pomembno, da pospešujemo samooskrbo na področju oskrbe z energijo. Ministrstvo si je že in si bo še naprej prizadevalo pospešiti postopke izdaje soglasij in prenovo omrežja,« so leporečili na ministrstvu – nato pa naredili povsem nasprotno.

Klikni za razširitev

Vir:

Kakorkoli obrneš je bistveno predvsem to:

Čeprav sta vsaj dve največji elektrodistribucijski podjetji v minulih letih dosegali razmeroma visoke dobičke, teh nista v zadostni meri namenjali investicijam.

Glede na to, koliko omrežnine vsak mesec plačam in koliko še vsi na liniji do mene, bi lahko vsakih 5 let menjali kabel in še vse drogove na 500 meterski liniji do mene, na 10 let pa trafo, ki nas napaja. Ampak ne, sedaj, ko bi imel samooskrbo je omrežje prešibko, ker so pred leti varčevali na preseku kabla in edina investicija v zadnjih 15 letih je bila zamenjava enega ali dveh drogov ter vgradnja števcev z daljinskim odčitavanjem. No, pa trafo je dobil novo fasado. Kam so porinili ves ta denar...

Si še kar na dobrem. Mi smo še leta 1997 sami plačali kabel od trafota do hiše (cca. 500 metrov). Sedaj pa vidim, da omenjajo, da je presek kabla premajhen. In si lahko vse skupaj človek nekam vtakne, ker ne bo nihče prekopaval vrtov/sadovnjakov/dvorišč ...