Ste ze kaj pobeljeni?
Cakam da nam strom potrga... Ze filam back up aku,
Ne vleči politiko v to temo!
Drugače pa tu - bolj na desni strani kokoške mokro belo ljepljivo pada - cest se prijemlje.
Ste ze kaj pobeljeni?
Cakam da nam strom potrga... Ze filam back up aku,
A ni da ga mora 5 cm ga more pasti, da se pluži?Zasauce je zgleda presenetu..
Koranti.Pa še valentinovo. Kdo dovoli sneg na valentinovo?
Vsaj snega še ni veliko v LJ. Poppoldne grem tudi jaz proti LJ, pa da vidim kaj boPa še informativni dnevi za češnjo na vrh torte. Žur na cestah zagotovljen.
Ne teh notri vlačit tudi alfi jih ni maral.A sploh se kakšno barvo lahko uporabljamo na alterju, da ni politicna?
Rjava?
Ta barva je : Serješ!A sploh se kakšno barvo lahko uporabljamo na alterju, da ni politicna?
Rjava?
To so bili lepi časi!Sam se res spomnem svojih informativnih tako za SŠ kot za fax in je vsakič sneg padal .... aja sneg je padal tudi ostale dneve, ker je to bila zima in se noben ni posebno sekiral.
pa en alterjevc mora na team building danes, grda.Pa še valentinovo. Kdo dovoli sneg na valentinovo?
V današnjih časih bi bil to konec sveta, apokalipsa!!! S kakšno barvo bi vremenarji obarvali svoja opozorila???Pogled v preteklost: ko so zime kazale svojo pravo moč
Nekoč zime niso skoparile s snegom in hudim mrazom. Na današnji dan leta 1952 je osrednjo Slovenijo in Gorenjsko prekrivala najdebelejša snežna odeja v 20. stoletju. V Ljubljani so namerili 146 cm snega, v Žireh 176 cm, na Bledu 180 cm, v Bovcu 188 cm, v Stari Fužini v Bohinjski dolini 263 cm, v Lokvah na Trnovski planoti 280 cm, pri izviru Soče pa kar 295 cm.
Snega je bilo toliko, da so ponekod iz hiš izstopali kar skozi okna prvega nadstropja. Sneg so večinoma odstranjevali ročno, ponekod pa so si pomagali s plugi, ki so jih vlekli konji. Na podeželju so bili nekateri kraji več dni odrezani od sveta, prebivalci pa so se do sosednjih vasi prebijali s smučmi ali peš skozi visoke zamete.
Februar ni prinašal le obilice snega, ampak tudi izjemen mraz. Leta 1940 so 15. februarja na Rakitni pod Krimom izmerili -31,0 °C, v Slovenj Gradcu -29,1 °C, v Mariboru -28,3 °C, v Bohinjski dolini -27,3 °C, v Kamniku -27,2 °C, v Ljubljani pa -23,8 °C. Popoldne je bilo okoli -10 °C.
Še hujši mraz je pritisnil 15. februarja 1956, ko je Babno Polje zabeležilo najnižjo uradno temperaturo v zgodovini meritev v Sloveniji. Zelo mrzlo je bilo tudi drugod – v Kočevju so izmerili -30,6 °C, v Postojni -29,2 °C, v Vogljah pri Šenčurju -28,8 °C, v Celju -28,6 °C, v Žireh -27,9 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in Črnomlju -24,5 °C, v Murski Soboti -22,9 °C, v Mariboru -21,7 °C.