No, o tem sem pisal, ko sem pisal, da laiki nimajo pojma in pričakujejo nemogoče.
Vreme modelira Navier - Stokesova enačba, ki je parcialna diferencialna enačba s kvadratnimi členi. Matematiki so že mnogo desetletij nazaj dokazali, da se VSAKA parcialna diferencialna enačba, ki ni linearna, obnaša kaotično. Tudi če bi živeli v determinističnem svetu (pozabi na kvantno mehaniko in Schrödingerja), to pomeni, da minimalna sprememba v začetnih in robnih pogojih pomeni ogromne spremembe na makro nivoju. Ena merilna postaja minimalno drugače izmeri veter ali temperaturo in model vrže napoved za čez 14 dni popolnoma drugače kot bi bilo brez te spremembe. Srečno bi ustvarjanju kvalitetne napovedi v taki situaciji.
Bistveno: če je vreme stabilno (zimsko, mrzlo, jasno, visok zračni tlak zaradi anticiklona), ti lahko meteorologi napovejo izjemno natančno, kaj se bo dogajalo, temperaturo, veter, slano itd. Takrat se da vse krasno napovedovat, ker je lokalna situacija laminarna (lokalno so trajektorije bolj ali manj paralelne). Kot opazovanje toka vode sredi ogromne mirne reke.
Če pride do stika dveh zračnih mas (ciklon in anticiklon), ali celo do prehoda ciklona, je situacija kaotična. Tam je matematično gledano v modelu “singularnost” (v jedru ciklona je rotor vektorskega polja enak 0), in tu minimalne spremembe pomenijo izjemno različne posledice. Nekaj takega se je zgodilo v lanskih poplavah. Meteorologi in hidrologi so pričakovali izjemne pretoke, a jih je na področju Save situacija presenetila, ker iz zgodovine opazovanj in modelov običajna situacija zgleda, da najprej ekstremno naraste Sora s povodjem in se že do neke mere izteče, ko šele prileti val po Savi navzdol. Tako so v Tacnu pričakovali pretok okrog 1100 m3/s. Ker jih je Sava prehitela za nekaj ur (kar se v zgodovini meritev še ni zgodilo), je bil pretok v Tacnu čez 1900 m3/s in poplavilo je vse nižje lege ob Savi, ki tega niso doživele že desetletja.
Primerjava: vtakni steber mostu v mirno vodo in opazuj vrtince za stebrom. Matematično izjemno zajebana situcija, zelo težko analitično računati točne trajektorije delcev.
Drug primer: par tednov nazaj je bil napovedan urnebes, ker je en modelski scenarij napovedal, da bo šel rob ciklona bližje Sloveniji, kot se je potem dejansko zgodilo. Posledica je bila, da je bilo vreme znosnejše od napovedanega.
Meteorologi so že tako dobri, da znajo napovedati ekstremne scenarije in nanje opozoriti. Problem ste pa snežinkice, ki pizdite, ker vreme ni tako zanič, kot bi lahko bilo. Praktično nikoli se pa ne zgodi, da bi napovedali prijetno in lepo, pa bi prišlo do katastrofe. V to seveda ne štej poletnih neviht s točo, ker je tam spet problem lokalizacije, ker se lahko skuhajo razmere na res mikropodročju, ki jih ni mogoče napovedati. Vedno povejo, da so nevihte mogoče, lahko jih pa seveda zaniha sem ali tja za par kilometrov.
Še o računski moči: človek bi pri vseh superračunalnikih pričakoval, da zdaj bi pa že šlo bolj natančno. No, ne gre zaradi kaotične narave problema. Dodaten razlog: modeli že imajo resolucijo dobrega kilometra na celotni mreži Slovenije. A ti ta resolucija nič ne pomaga, ker začetnih podatkov na tako gosti mreži nimaš in jih je potrebno interpolirati.
Tako da: LE ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR.