Bosan'C sploh tist brez božiĆa ti naredi manj problemov kot en pravoslavC!
Slovenstina
- Ustvarjalec teme alkoholik
- Začetni datum
v bistvu ne... sm enkrat gledal kako to zgleda
medtem ko recimo šnicla možgane na leseni dilci (čist taki kot jo mam jest za kruh rezat) po mikrofonu direkt narekuje zapisnikarju izvid...
tko da če bi bil nem to ne bi šlo, če bi bil kitajc pol bi pa zapisnikar tud moral bit poliglot...
hudič je v detajlih... kot povsod
Ne meni razlagati - 32tki povej …
Upam, da veš čemu v izvirnem postu [32/] - ups moralo bi biti [/32]
A zato je
Predsednik vlade Janez Janša obiskal Muslimanski kulturni center in se srečal z muftijem Islamske skupnosti v RS mag. Nevzetom Porićem | GOV.SI
Predsednik vlade Janez Janša je danes obiskal Muslimanski kulturni center in se srečal z muftijem Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji mag. Nevzetom Porićem. Srečanje predsednika vlade z muftijem je bilo namenjeno pogovoru o delovanju in življenju Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, v...
www.gov.si
Da se na hitro vmešam. Jaz v Sloveniji govorim slovensko, če me kakšen turist, študent ali priseljenec iz bivše juge kaj sprašuje v svojem jeziku mu odgovorim v slovenščini. Po mojih izkušnjah dajo občutek, da vse razumejo. Možno je tudi, da se delajo da razumejo in gredo raje naprej koga drugega vprašat, kot da se z mano matrajo. Če pridem v kakšen lokal ali trgovino, storitev... v sloveniji in ne govorijo slovensko jaz vztrajam pri slovenščini. V glavnem se vsi razumemo, tujci se trudijo govoriti slovensko čeprav včasih z zelo čudnim naglasom, ki sploh niso iz Juge ampak verjetno kakšna Rusija, Ukrajina, morda Bolgarija... Največ problem pa je z Jugoviči, ki tukaj živijo že desetletja morda že vse življenje, nemalokrat doživel, da vedno želijo pogovor v srbohrvaščini in če ne sodeluješ in govoriš slovensko hitro premenjajo v slovenščino, mnogokrat v čisto pravo pogovorno slovenščino brez naglasa iz juga ampak zgolj s slovenskim narečjem kjer živijo.
Za konec še, kot je že blo zapisano, če bi se zgodilo, da v lokalu osebje govori srbohrvaško me tam nebi bilo več. Se mi pa to ne dogaja, lokalov kjer bi se to lahko zgodilo itak ne obiskujem, saj ponavadi že po izgledu lokala, klianteli in glasbi lahko vidiš ter slišiš ali je čefruski pajzel ali kaj normalnega.
Za konec še, kot je že blo zapisano, če bi se zgodilo, da v lokalu osebje govori srbohrvaško me tam nebi bilo več. Se mi pa to ne dogaja, lokalov kjer bi se to lahko zgodilo itak ne obiskujem, saj ponavadi že po izgledu lokala, klianteli in glasbi lahko vidiš ter slišiš ali je čefruski pajzel ali kaj normalnega.
Nazadnje urejeno:
Recimo....ličijo na Anus klientela....vsaj po odzivu!
Sramota sredi Ljubljane, znani slovenski glasbeniki tarča barabinov
S Kongresnega trga v Ljubljani so Fehtarji odšli z grenkim priokusom: »Je biti Slovenec sramota?«
www.slovenskenovice.si
Moška narodna noša
moški noši spada črn klobuk, na katerem se bohotijo »krivci«. To so ruševčeva peresa, zaradi katerih so se v preteklosti fantje celo stepli. Sprednji del lajbča (telovnik) je iz žameta z uvezenim cvetjem,(ni pa to pogoj), hrbet pa iz klota. Pojavljale so se tudi druge vrste blaga, svila in volna. Spredaj se zapenja s celo vrsto kovinskimi, (kromanimi ali zopet bogatejši srebrnimi) gumbi. Pod telovniki pa so moški nosili celo svileno ruto, ki se je na rami videla zelo malo, poudarek pa je bil spredaj pod vratom. V spodnjem delu lajbča je v gumbnico pripeta verižica, ki sega v žep. Na koncu verižice je pripeta zlata ali srebrna žepna ura. Kvalitetne hlače (irharce) so iz jelenovega ali gamsovega usnja. Predvsem morajo segati čez koleno. Lahko so na pas ali z dodatkom naramnic. Zapenjajo se s kovinskimi gumbi ali z gumbi narejenimi iz roževine. Pod telovnikom se nosi bela močno nabrana platnena srajca, pod hlačami pa dolge spodnje hlače iz bombaža. Lahko se nosijo tudi volnene nogavice v naravni barvi volne. Na zgornjem Gorenjskem se nosijo modre volnene nogavice. Pri kombinaciji z nogavicami se nosijo čevlji, ki segajo čez gleženj. Druga možnost pa so črni usnjeni škornji, ki segajo do sredina stegna, ali zavihani nazaj pod koleno, obrobljeni z rdečim usnjem (v nekaterih kraji je ta rob črn), in vzorci na zgornjem delu. Moški lahko nosijo tudi bombažno marelo, je v rdeči barvi, imenovana Kranjska marela. Uporablja se predvsem za obrambo pred sončnimi žarki, zadrži pa tudi nekaj dežja.
Narodna noša - o slovenski narodni noši
Izdelava slovenskih narodnih noš - opis zgodovine slovenske narodne noše ter kaj slovensko narodno nošo sploh sestavlja.
www.narodna-nosa.si
Gorenjska narodna noša - MOŠKA
Moški so nosili hlače do kolen, navadno iz irha (irharice) in visoke škornje nad koleni, čez srajco pa telovnik (lajbč). Prek srajce so nosili svileno ruto, ki je bila večinoma prekrita s telovnikom, le pri ramenih in vratu so se videle njene žive barve. Na srčni strani telovnika so imeli pripet svež nagelj, ki jeveljal kot simbol Gorenjske, danes pa tudi Slovenije.
To ni slovenska, temveč gorenjska narodna noša v krajih, kjer so se od nekdaj mešali z jodlarji. Zakaj naj bi bila ta noša slovenska, ne pa recimo belokranjska, ribniška, štajerska, prekmurska ali primorska noša, kjer ni sledu o kakih irharcah. Gorenjsko so pa kot slovensko proglasili Oberkrajnerji ali po domače Avseniki, ki so denarce v glavnem služili v Jodlariji in Švabariji.
Res obstaja več vrst slovenskih narodnih noš, ki se razlikujejo med sabo glede na pokrajine od koder izvirajo ampak pri določenih so del te noše tudi irharce in posledično ne moreš reči, da ne spadajo k slovenski ampak (izključno) k avstrijski narodni noši.
Sicer pa v končni fazi to nima sploh nobene veze pri izpostavljenemu nadlegovanju in kretenizmu balkancev, ki so si (v svojih glavah) prisvojili Ljubljano ter se obnašajo temu primerno.
Sicer pa v končni fazi to nima sploh nobene veze pri izpostavljenemu nadlegovanju in kretenizmu balkancev, ki so si (v svojih glavah) prisvojili Ljubljano ter se obnašajo temu primerno.
Bistvo je, da ste levičarji anti slovensko razpoloženi. Zato pa je povsod toliko čefurjev na visokih mestih
Tako, kot so v tvojih zlatih časih z srbščino hodili naokoli, kot jugoslovanskim jezikom.
JA, JE gorenjska noša najbolj poznana slovenska noša. In na njo najprej pomislimo, ko govorimo o noši.
u Mejduš, sem mislu da me spet tinitus daje, pol pa vidim da mam zvočnike pržgane
tele noše so bol novodoben izum, sploh so se pa take nosile bol v mestih
tko kot dons sam po mestih slišiš tisto škripanje zgoraj, al pa sam v mestih vidiš tiste napol dece napol babe v pedrskih cotah
