Citat:
Uporabnik tony pravi:
Midva se ne razumeva zdajle.
Štos naravoslovne smeri na gimnaziji ni ta, da imaš kaj prednosti pred ostalimi gimnazijskimi smermi, pač pa, z malo heca, da jih druge smeri nimajo pred naravoslovno. Program naravoslovne gimnazije sicer ni kaj dosti drugačen od drugih gimn, smeri, le da imaš v prvih treh letnikih vsak teden po 3 ure kemije, fizike in biologije. Trdim, da je to najbolj "neusmerjen" program v slovenski gimnaziji. Vse drugo od tehničnih, naravoslovnih in klasičnih gimnazij je precej bolj ozko usmerjenih!
Sam sem sicer na kemijo malo udarjen,), lahko pa povem, da je takšna fizika in biologija zajebana ko pes. In, kar se tiče mene, je to edino prav, mulariji to ne bo nič škodilo. Od nas so pri vseh teh treh predmetih zahtevali veliko in nas gonili kot pse (po drugi strani, pa so, brez heca, na 'humanistični' smeri pri obvezni fiziki raje gledali South park). Kdor je dal to čez (in se hotel kaj naučiti) ima to prednost, da se je naučil nekaj malo bolj kompliciranih reči iz področja naravaoslovne znanosti, ki jih običajen človek kasneje v življenju ne sreča več veliko in se jih ni tako enostavno osvojiti s knjigo iz prve knjižnice.
Ponavljam se od prej: tako kakovostno izobrazbo v tujini plačaš kot norec.
Na primer: če te kasneje v življenju začne zanimati antična Grčija, greš v knjižnico in če znaš brati, si rešen. Če te zanima zgodovina delavskih gibanj (In, za božjo voljo, ne puščaš trdo prisluženega denarja v žepih alternativne medicine.
Pravzaprav mislim, da je naravoslovna gimnazija največja prednost za vse tiste, ki potem ne gredo na študij, ki (ozko gledano) spada v naravoslovno področje.
Sam celo ne bi imel nič proti, če bi se v gimnazijah drugih smeri sploh ne učilo, ker niso vredne kaj dosti, ker preprosto niso dovolj zajebane. Sorry.
Srednjih tehničnih šol pa, žal, sploh ne bi dajal v isti koš. So pa prave, za vse, ki se jim naravoslovne gimn. ne da poslušati, ker je gimnazijcev pri nas itak preveč. To ne pomeni, da so takšni dijaki vredni kaj manj, ampak da je smiselno, da se čim prej usmerijo na ozko specializirano področje, ki ga bodo morali v življenju obvladati - potem tudi zanje kruha ne bo nič manj.
Aham, ok.
Ja, sem govoril o tehničnih gimnazijah, ker v naravoslovnih nisem videl tako bistvene razlike, da bi jo bilo potrebno komentirati. Sicer aktualnega kurikuluma ne poznam, ampak iz perspektive mojih gimnazijskih časov 10+ let nazaj, je bilo takole: naravoslovci, jezikoslovci, humanisti in splošni oddelki smo si delili skupne učitelje. Če je bil učitelj kvaliteten, se imo tista ura fizike/kemije/biologije manj na teden ni poznala, ker si v predvidenem času izvedel popolnoma dovolj. In obratno - pri slabem učitelju so slabo znanje odnesli tako naravoslovci kot splošni programi. Razen tistih treh entuziastov, ki so jih stvari ekstra zanimale.
Glede poudarka na specifičnih znanjih se pa lahko kvečjemu strinjava, da se ne strinjava. Program je pač omejen z določenim številom ur in hvala bogu (
Aja, pa pod črto je seveda problem razvrednotenja gimnazije in njena (ne)težavnost, zato je tudi kurikulum bolj na psu. Če bi zahtevnost vseh predmetov dvignili za stopničko ali dve, bi bila precej verjetno že splošna gimnazija enako zahtevna na vseh področjih, kot so sedaj specifične z dodatnimi predmeti...
