Sola v Kranju pa celo velja za primer dobre prakse:
"Šole so postale prve prave integratorke tudi ob nedavnem valu prebežnikov - ne le z učenjem jezika, ampak s toplim sprejemom vseh, ki so potrebovali pomoč," ocenjuje šolska ministrica. Vključevanje priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem kljub pozitivnim izkušnjam prinaša kar nekaj novih izzivov - te naslavlja današnji posvet na Brdu pri Kranju, ki se ga udeležuje več kot 400 šolskih delavcev. Ministrica Maja Makovec Brenčič je izpostavila številne šole po Sloveniji, ki so lepo sprejele otroke iz drugih kulturnih okolij. Dobre izkušnje imajo v Osnovni šoli Jakoba Aljaža Kranj, kjer je skoraj 30 odstotkov učencev priseljencev iz drugih držav, največ s Kosova, pa tudi iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Moldavije, Bolgarije in Italije. Tudi begunce iz Sirije, Iraka, Afganistana bi brez težav sprejeli, je prepričan ravnatelj Milan Rogelj.
Nestrpni so le odrasli, otroci nimajo predsodkov "Imamo velike uspehe pri vključevanju. Otroci so izjemno tolerantni, se ne združujejo v skupine po narodnosti, ampak se družijo z ostalimi otroki," je poudaril in pojasnil, da priseljeni otroci spoštujejo slovenski jezik in kulturo, če tudi mi spoštujemo njihovo, zato pripravljajo različne medkulturne prireditve. "Otroci nimajo predsodkov. Če so kakšni problemi, so z odraslimi v lokalnem okolju," je izpostavil. Po njegovi oceni pa se stvari vendarle spreminjajo in je nestrpnih ljudi zelo malo, a so ti zelo glasni. "Težave imamo, kako jim razložiti, da so vsi otroci enako pomembni," je poudaril.
Najzahtevnejši del vključevanja je jezik, zato je ministrstvo omogočilo dodatno strokovno pomoč pri učenju slovenščine. V letošnjem šolskem letu so bile dodatne strokovne pomoči v ta namen dodeljene 2.330 učencem in 1.121 dijakom.
Ali ce skrajsamo...
a) zadeva spila
b) problem so nekateri odrasli (pacienti)
c) denar se namenja za ucenje slovenscine (za otroke) in ne ucenje albanscine (profesorje)