Selitev na svoje s partnerjem

NigelM

Pingvin
19. avg 2007
17.286
4
36
ena vas naprej od Jest-a
ja vem, "samohranilstvo"...

In koliko poskusov si lahko privoščiš? 2, 3, 4?
Kaj pa če je pri 1. poskusu kar v redu? Kaj pa potem? Saj je dobro, dalo bi se celo življenje tako preživeti, ampak kakšen poskus je pa še na voljo, kajne? Greš nato na poskus št. 2 in nato št. 3? Idealno itak nikoli ne bo.

Kako dolgo traja poskus? Po kolikem času lahko ugotoviš, če sta sposobna skupne zveze?
Kaj pa če ugotoviš, da postaja vedno slabše? Z leti se človek vedno težje prilagaja. Kaj ni bolje trud pri iskanju partnerja št. 2 (3...) vložiti v obstoječo zvezo (trud obeh strani, da se razume).

Kaj pa ko bo prišla kriza? Se scaga: "saj je samo koruza", ali se pregrize?
 

Michkena

Pripravnik
4. avg 2007
763
-9
16
meni selitev ni bla nič posebnega, edina sprememba je bila, da se ne voziva več sem in tja, da sva skupaj, ampak imava bazo..
drugač pa sem že prej živela stran od doma, študij.. on pa tudi.. tako, da je bil prehod neopazen...
 

Ares

kamikaza
19. jul 2007
4.622
0
36
"In koliko poskusov si lahko privoščiš? 2, 3, 4?"

odvisno od človeka.



"Kaj pa če je pri 1. poskusu kar v redu? Kaj pa potem? Saj je dobro, dalo bi se celo življenje tako preživeti, ampak kakšen poskus je pa še na voljo, kajne? Greš nato na poskus št. 2 in nato št. 3? Idealno itak nikoli ne bo."

Če je že prvi "kar vredu" potem nima smisla iskat naprej. Ker idealnega partnerja ni.



"Kako dolgo traja poskus? Po kolikem času lahko ugotoviš, če sta sposobna skupne zveze?"

Vidi se v doglednem času. Problem pa rata če nisi odločen.



"Kaj pa če ugotoviš, da postaja vedno slabše? Z leti se človek vedno težje prilagaja. "

Veš, v bistvu se hitreje prilagodiš, saj so te izkušnje naučile različnih prilagajanj. Težje se prilagodiš v primeru, da bi bil z enim partnerjem 20 let, potem bi se pa ločila. Takrat je pa to kriza in dostikrat se bere: partner ubil vso družino in na koncu sodil sebi...in podobne zadeve.



"Kaj ni bolje trud pri iskanju partnerja št. 2 (3...) vložiti v obstoječo zvezo (trud obeh strani, da se razume)."

Če ne gre, pač ne gre. Seveda se trudiš, če se ne, je sploh brezveze bit še skupaj...



"Kaj pa ko bo prišla kriza? Se scaga: "saj je samo koruza", ali se pregrize? "

Ne boš verjel ampak ponavadi uporabiš vse možne rešitve, samo da bi se rešilo. Drugače pa takoj vidiš ali je partnerju vseeno ali ne.
 
Nazadnje urejeno:

kdosemjaz

Fizikalc
1. avg 2007
1.654
0
36
Tudi jaz že od nekdaj živim sama. Prav težko si predstavljam z nekom deliti svoj življenjski prostor, vem, da zveni egoistično, a vsaj zavedam se. Če bi že s kom bila v skupnem gospodinjstvu, in bi bila oba zaposlena s približno enakimi dohodki, bi se skušala dogovoriti za delitev stroškov na pol. Meni se zdijo finance blazno kočljiva zadeva, ki so lahko glavni predmet podtikanj v prihodnosti in kregarij. Seveda bi to bilo v popolnem svetu, ko bi bila oba zaposlena z enakimi dohodki. Vsaka druga situacija bi bila drugačna. Nekomu pustiti, da plačuje večino, bi se mi zdelo izpod časti, nekoga preživljat, pa tudi. Delitev dela v gospodinjstvu je zgodba zase. Pa še vsak s svojimi navadami in muhami iz samskega lajfa. Uffffff.
crazy1.gif
 

ynos

Vremenko
18. jul 2007
24.409
3.801
113
davorinm.wordpress.com
Saj je korak na drugo stezo.., samo pretiravat pa res ni treba.


Ko spoznaš pravo osebo in ko je čas za to, si želiš živeti z njo, ne pa da iščeš en kup izgovorov, zakaj pa mogoče ne bi bilo dobro...
wink-1.gif
 

kdosemjaz

Fizikalc
1. avg 2007
1.654
0
36
Ja, možno, da me mora sam dobr usekat amor, da mi zamegli razum.
grin1.gif
 
Nazadnje urejeno:

Grisbi

Fizikalc
19. jul 2007
2.193
1
36
20 km iz Lj
Korak na drugo stezo je življenje s famijo do življenja s partnerjem,...ne pa življenje na svojem do življenja z nekom-to je pa malo večji korak
wink-1.gif




Citat:
Uporabnik kdosemjaz pravi:

Samo ne vem, kaj bo potem, ko pridem ven iz megle.
smirk-1.gif




Deložirala ga boš
grin1.gif
 
Nazadnje urejeno:

ynos

Vremenko
18. jul 2007
24.409
3.801
113
davorinm.wordpress.com
Nikjer nisem ločeval tega, da ne obstaja razlika.
wink-1.gif
Tudi korak iz OŠ v srednjo je korak na drugo stezo. Tukaj je govora o spremembi življenjskega sloga iz samskega življenja v skupno. Torej obstajajo trije koraki družina-->sam-->v dvoje.



V njenem primeru sem govoril o koraku iz samskega v dvoje, ki pa ga ne bo opravila sama, ampak ga bo moral opraviti tudi njen sedanji/bodoči partner. Če bo mnenja, da je to to..., in bo pravi čas za to, si bo želela tega skupnega življenja in ne bo iskala izgovorov, zakaj pa mogoče ne bi bilo to dobro... Dokler pa išče izgovore in slabe lastnosti, pa očitno še ni pripravljena.
 
Nazadnje urejeno:

kdosemjaz

Fizikalc
1. avg 2007
1.654
0
36
Ja! Hočem kako lepo štorijo slišat od nekoga, ki že dlje živi s sotrpinom! Rookieji z manj kot 5 let staža ne štejejo.
grin1.gif
 

Steve

Guru
13. avg 2007
9.960
1.840
113
eh samo strah te je pred negotovostjo. jaz sem z mojo drago bil skupaj dobre 2 leti, ko je nekako naneslo da se vseliva skupaj. Jaz takrat 26, ona 20. prvo je bilo malo negotovosti, pa marsikatera navada se ti spremeni, seveda imaš manj časa zase, ampak po skoraj 2 letih nikoli nisva obžalovala te poteze. kot si sama ugotovila, so finance ključnega pomena in pogost razlog za kreg. zato je tukaj določit jasna pravila, da kasneje ni problemov.
Kot rečeno, komaj ko skupaj živiš res spoznaš svojega partnerja in na začetku je bilo pogosto
shocked-1.gif

So pa še vedno ene in iste stvari ki motijo mene in ki motijo njo, ampak vse tudi ne more bit popolno. Pomembno je tudi da se ukvarja drug z drugim, ker ko si enkrat tak daleč da samo hodiš drug mimo drugega, vsak bere cajtnge v svoji sobi, je to življenje drug mimo drugega in nima smisla.
v glavnem, nič mi ne manjka
tongue-1.gif
 

PNG

Fizikalc
24. jul 2007
1.109
5
38
papua nova gvineja :)
ksz


jst sem tut za skupno zivljenje-cim prej, tem bolje. Z bivšim sicer nisva zares skupaj živela, ker sem jaz čez dan še zmer domov prihajala (on je že delal, jst pa še na faksu), ampak sva šla drugače po njegovi službi vedno k njemu, tko da sva bla več ali manj skos skupi, je pa res, da financ nisva mela skupnih, ker je on plačeval stroške fleta (ni blo najemnine), tko da finance niso mogle bit kamen spotike.
Še največ problemov je blo s pospravljanjem. Ker mu je doma mama vse pedenala, sem morala skos tečnarit, naj že enkrat spucava flet.
 

Ares

kamikaza
19. jul 2007
4.622
0
36
on je mislu da boš ti
evil.gif

on je plaču stroške, ti bi pa lahk mal pospravla
evil.gif


tongue-1.gif
 

kavboj

Fizikalc
30. avg 2007
2.219
0
36
Morm rečt, da mava z Aresom zlo podobn način razmišljanja in drugačnega od Nigela.

Citat:
Uporabnik NigelM pravi:

Kaj pa če je pri 1. poskusu kar v redu? Kaj pa potem? Saj je dobro, dalo bi se celo življenje tako preživeti, ampak kakšen poskus je pa še na voljo, kajne? Greš nato na poskus št. 2 in nato št. 3? Idealno itak nikoli ne bo.

Kako dolgo traja poskus? Po kolikem času lahko ugotoviš, če sta sposobna skupne zveze?
Kaj pa če ugotoviš, da postaja vedno slabše? Z leti se človek vedno težje prilagaja. Kaj ni bolje trud pri iskanju partnerja št. 2 (3...) vložiti v obstoječo zvezo (trud obeh strani, da se razume).

Kaj pa ko bo prišla kriza? Se scaga: "saj je samo koruza", ali se pregrize?

Če je prva zveza uredu ti ni treba iskat druge in tretje... Ampak to se zelo redko zgodi.

Ta "poskus" je skor mal žaljiv in podcenjujoč. Kokr, da bi js teb reku, da si pobral prvo, ko ti je pršla nasprot, ker ne morš dobit kakšne dobre. Takšno razmišljanje je mimo.

Mislm, da noben od nas, ki smo mel več resnih zvez ni prekinil zvezo samo za to, da bi mel še mal "poskusov", če sta se s partnerko/jem dobro razumela, reševala probleme in se mela rada, ker vsi vemo kakšna redkost je to. Končaš takrat, ko pač nista za skup. In ne boš verjel tud to se dogaja.
grin1.gif


Drgač pa mava z Aresom dost podobno razmišljanje kar se tega tiče tako da ne bom ponavlal.
 

NigelM

Pingvin
19. avg 2007
17.286
4
36
ena vas naprej od Jest-a
Nikakor nisem želel nikogar žaliti, da ne bo pomote.
Ampak, ali se da res vsako zvezo probat samo tako, da greš na svoje? A če s morebitnim partnerjem hodiš nekaj mesecev, a z njim ne živiš, ali to pomeni, da zveza ni resna?
Kje nastopi trenutek, ko rečeš preostanek življenja bom preživel-a s teboj?
 

kavboj

Fizikalc
30. avg 2007
2.219
0
36
Problem pri tem je, da če se samo videvaš oz. preživljaš skupaj nekaj ur dnevno, človeka spoznaš v čisto drugačni luči kot takrat, ko se skupaj vselita. Podobno je to kot takrat, ko je zveza še sveža in je vse super in lepo. Ko pa spoznaš malo bolj človeka (padejo maske) in ga spoznaš v različnih situacijah pa vidiš iz kakšnega testa je. Vselitev skupaj je pa še korak naprej od tega. In ga spoznaš še bolj. Tudi tiste navade, ki jih prej nisi poznal. In tukaj gre lahko zelo veliko narobe. Pa ni to da bi bežal od vsakega problema. Jaz sem vedno probal reševat probleme. Čimveč odkritih pogovorov in skupno reševanje problemov. Ampak veliko je takšnih da se nočejo prilagajat oz. se ne trudijo da bi se zadeve rešile. In to ti je hitro jasno. Kaj boš potem z glavo skozi zid, še vedno ustrajal in bil nesrečen? Če ne gre ne gre. In to je bolje spoznat prej, ko še ni otrok kot pa potem, ko najbolj trpijo otroci, če gre med staršema kaj narobe. In če mene vprašaš gre še preveč parov skozi glavo skozi zid in si vseeno ustvarijo družino, čeprav so že brez nje komaj zdržali skupaj. "Mogoče bo pa otrok vse rešil." Samo še poslabšajo se zadeve, ker je še več odgovornosti, prilagajanja in usklajevanja.

Kdaj je primeren čas, da si dva ustvarita družino je po mojem mnenju takrat, ko vidita da lepo skupaj rešujeta probleme, se posvečata drug drugemu, se vedno lahko pogovorita, pokažeta neko zrelost in odgovornost pri skrbi za skupno gospodinjstvo, se ne omejujeta v smislu priklenitve partnerja na sebe... Ljubezen pa je tako samoumevna. Sam sem pa takšen človek, da ne mislem obljubljat, da bova skupaj živela srečno do konca svojih dni, ker se dobr zavedam, da lahko v letih, ki me še čakajo pride do takšnih zasukov v mojem življenju, da lahko, da ne bova živela skupno do konca življenja. Ne mislem pa lagat kokr se to bedasto sliš. Lahko pa oblubm, da se bom potrudu vedno po svojih najboljših močeh, da bova skupaj srečna. Če bova pa nesrečna skupaj pa raj vidm, da sva srečna vsak za sebe.
 

Ares

kamikaza
19. jul 2007
4.622
0
36
Citat:
Uporabnik PNG pravi:
heh, sj sm tut kej pospravla....sam čistilka pa tut nisem
ne-ne-1.gif

mal sem te samo zbodu no
tongue-1.gif
nisem mislil resno. itak da je treba si razdelit delo.