Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Tudi sam nameravam it na širše vratove, ker te ozke je težko čistit, sam jih sedaj čistim tako da dam notr mal vode, pril, pa pesek, potem pa zibam, dokler ne spucam zasušene oborine.
Kot sem že videl, zravn teh z širokimi vratovi dobiš tudi pokrovček iz gume, ki bi po mojem moral držati dovolj pritiska. Na sredi ga pač prevrtaš in notr vstaviš veho, če še vedno pušča, si pomagaš z raznimi tesnili. Povprašaj po pripomočkih tam kjer ga boš kupil.
Odsvetujem pa it čez 30L, ker sam imam namreč tri 54L, pa sem enega že razbil (Polnega)
nepopisna žalost.
Preveč so okorni za prenašat tako težo, meni osebno so popustili prepareli ročaji, ko sem pivo selil v temen topel prostor.
Kot sem že videl, zravn teh z širokimi vratovi dobiš tudi pokrovček iz gume, ki bi po mojem moral držati dovolj pritiska. Na sredi ga pač prevrtaš in notr vstaviš veho, če še vedno pušča, si pomagaš z raznimi tesnili. Povprašaj po pripomočkih tam kjer ga boš kupil.
Odsvetujem pa it čez 30L, ker sam imam namreč tri 54L, pa sem enega že razbil (Polnega)
Preveč so okorni za prenašat tako težo, meni osebno so popustili prepareli ročaji, ko sem pivo selil v temen topel prostor.
http://www.mojepivo.com/
Zanimiva stran, imajo par stvari, ki jih mi nimamo, pa relativno ugodne, nevem pa kako je z poštnino od spodaj...
Zanimiva stran, imajo par stvari, ki jih mi nimamo, pa relativno ugodne, nevem pa kako je z poštnino od spodaj...
Ožji vrat ima svoj namen, noter težje kaj pade (iz zraka) pa tudi površina skozi katero izhaja CO2 je manjša kar pomeni lepšo "co2 posteljico".
Sicer pa dobiš zraven ozkega kot tudi širokega vratu tak plastičen pokrovček ki načeloma dihta. Za 100% lahko oviješ pokrovček s foljo za živila ali pa čim podobnim. V pokrovček narediš luknjo za gumjast čep za veho.
Čiščenje stekla je dokaj enostavno ker se ne prime nanj skora nič oz. ostal ti bo zasušen rob kjer je pivo imelo gladino. Tisto se najlažje rešiš tako da po koncu natočiš do vrha vode in dodaš par kapljic detergenta (spet pri steklu to ni problem ker se vonj/kemija ne vpije v steklo) ter pustiš kakšno urico ali dve. Potem malce pretresaš in bo počasi zagovoto vse odpadlo samo od sebe, sicer pa dobiš tudi namenske ščetke za pucanje steklenih balonov ki delo opravijo BP.
Meni se steklo (ozek vrat) precej dobro obnese, ko se navadiš parih fint plastiko kar pozabiš. Moraš pa bit pri tej poceni steklovini previden, steklo je krhko in kot ga boš malce butnil dobiš razpoke. Tako da prenašat naokoli samo v opletu, pri pucanju pa res previdno. Enako pazit pri velikih temperaturnih spremembah (vrela voda na mrzlo steklo kliče po nesreči). Če dobiš razpoko samo v smeti z njim (lahko dihta, samo vprašanje kako bo dihtalo ko bo v njem 20l piva, zelo verjetno se bo samo raztreščil in boš imel 20l piva po tleh v sekundi).
V tujini se poleg klasičnega stekla dobi tudi balone iz borosilikatnega stekla (laboratorijsko steklo), tisto je precej bolj odporno na mehanske poškodbe še bolj pa na temperaturna nihanja. Je pa seveda ustrezno dražje. Pri nas te robe še nisem zasledil.
Aja še nasvet pred nakupom, vzemi steklen del balona ven in dobro preglej površino. Pri nas ko sem kupoval v lokalni kmetijski štacuni so bili 3je od 4h že z nekimi razami/razpokami (lahko da defekt ob izdelavi, ampak če za isto ceno dobiš takega brez raz se splača)!
Sicer pa dobiš zraven ozkega kot tudi širokega vratu tak plastičen pokrovček ki načeloma dihta. Za 100% lahko oviješ pokrovček s foljo za živila ali pa čim podobnim. V pokrovček narediš luknjo za gumjast čep za veho.
Čiščenje stekla je dokaj enostavno ker se ne prime nanj skora nič oz. ostal ti bo zasušen rob kjer je pivo imelo gladino. Tisto se najlažje rešiš tako da po koncu natočiš do vrha vode in dodaš par kapljic detergenta (spet pri steklu to ni problem ker se vonj/kemija ne vpije v steklo) ter pustiš kakšno urico ali dve. Potem malce pretresaš in bo počasi zagovoto vse odpadlo samo od sebe, sicer pa dobiš tudi namenske ščetke za pucanje steklenih balonov ki delo opravijo BP.
Meni se steklo (ozek vrat) precej dobro obnese, ko se navadiš parih fint plastiko kar pozabiš. Moraš pa bit pri tej poceni steklovini previden, steklo je krhko in kot ga boš malce butnil dobiš razpoke. Tako da prenašat naokoli samo v opletu, pri pucanju pa res previdno. Enako pazit pri velikih temperaturnih spremembah (vrela voda na mrzlo steklo kliče po nesreči). Če dobiš razpoko samo v smeti z njim (lahko dihta, samo vprašanje kako bo dihtalo ko bo v njem 20l piva, zelo verjetno se bo samo raztreščil in boš imel 20l piva po tleh v sekundi).
V tujini se poleg klasičnega stekla dobi tudi balone iz borosilikatnega stekla (laboratorijsko steklo), tisto je precej bolj odporno na mehanske poškodbe še bolj pa na temperaturna nihanja. Je pa seveda ustrezno dražje. Pri nas te robe še nisem zasledil.
Aja še nasvet pred nakupom, vzemi steklen del balona ven in dobro preglej površino. Pri nas ko sem kupoval v lokalni kmetijski štacuni so bili 3je od 4h že z nekimi razami/razpokami (lahko da defekt ob izdelavi, ampak če za isto ceno dobiš takega brez raz se splača)!
ampak za tole ceno, dobim že dva flaškona http://trgovina.zupan.si/izdelek/879/Krtaca-za-flaskone?nodeid=32
Maš kakšno cenejšo varianto?
Lp
Maš kakšno cenejšo varianto?
Lp
A tisto veliko ščetko za pucanje balonov imaš? Taka je kot omelo za dimnik ometat samo da ima plastične kocine, mora biti iz pregibljive žice tako da jo po potrebi zaviješ in dosežeš vse kotičke.
Alternativa ki sem jo videl je tudi neka gibljiva plastična cevka ki ima na koncu šobo. Priklopiš na vodo in potem s pritiskom spuca v nulo. Kolega vinar tiste 50l puca z visokotlačnim čistilcem s posebnim nastavkom (možno da je tisti za odtoke pucat). Pravi da mu ni še nič počilo, ampak on se lahko afna ker ima itak par 1000l vina!
Opcija je tudi kemija, recimo varekina ali pa tudi oxi so dokaj agresivne snovi ki bodo raztopile ostanke piva. Tu je bolj problem kako boš varekino spravil do nivoja oborine brez da bi jo dal v posodo do vrha. Lahko sicer 15 min pretresaš vse skupaj.
Alternativa ki sem jo videl je tudi neka gibljiva plastična cevka ki ima na koncu šobo. Priklopiš na vodo in potem s pritiskom spuca v nulo. Kolega vinar tiste 50l puca z visokotlačnim čistilcem s posebnim nastavkom (možno da je tisti za odtoke pucat). Pravi da mu ni še nič počilo, ampak on se lahko afna ker ima itak par 1000l vina!
Opcija je tudi kemija, recimo varekina ali pa tudi oxi so dokaj agresivne snovi ki bodo raztopile ostanke piva. Tu je bolj problem kako boš varekino spravil do nivoja oborine brez da bi jo dal v posodo do vrha. Lahko sicer 15 min pretresaš vse skupaj.
Pozdravljeni.
Prodaljce sladov sem povprašal zakaj so pri LAGER sladih (LMA) priložene kvasovke visokera vrenja ( 15-24) in ne nizkega, pa sem dobil odgovor: Da bistvene razlike ni, ker,da so v začetku tudi LAGERJE delali s temi kvasovkemi,ker drugih ni bilo. Potem, ko pa so jih "vzgojili" (menda Nemci) so jih uporabljali predvsem zaradi manjše možnosti okužbe piva,ker v tistem času niso poznali dobrih dezinfektorjev ipd. Zanima me kakšne so vaše izkušnje in pa za tiste, ki ste preizkusili eno in drugo kakšna je razlika(okus itd.). lp
Prodaljce sladov sem povprašal zakaj so pri LAGER sladih (LMA) priložene kvasovke visokera vrenja ( 15-24) in ne nizkega, pa sem dobil odgovor: Da bistvene razlike ni, ker,da so v začetku tudi LAGERJE delali s temi kvasovkemi,ker drugih ni bilo. Potem, ko pa so jih "vzgojili" (menda Nemci) so jih uporabljali predvsem zaradi manjše možnosti okužbe piva,ker v tistem času niso poznali dobrih dezinfektorjev ipd. Zanima me kakšne so vaše izkušnje in pa za tiste, ki ste preizkusili eno in drugo kakšna je razlika(okus itd.). lp
Jaz sem se zanimal pri hrvaški trgovini za dostavo v Slovenijo - www.svezapivo.hr.
In odgovor:
Putem redovne pošte:
Paket do 2kg – 90 kn(oko 12 euro)
Paket do 5kg – 110 kn(oko 14,5 euro)
Paket do 10 kg – 150 kn(oko 19,5 euro)
Tako, da je poštnina kar visoka. Še precej višja kot jo ima maltmiller iz anglije.
Nazadnje urejeno:
Bedarija!
"Včasih" je bilo vse pivo zanič, ne sedaj mislit da je to kar danes pijemo bilokako povezano s tem kar so včasih delali. Včasih so bila piva nekonsistentna ker niso poznali osnovnih procesov ki so potrebni za izdelavo piva. Vsa piva po vrsti so bila kisla ker je bilo nemogoče dosegati fermentacije brez mlečnokislinskih bakterij.
Včasih so pivo delali tako da so nekako dobili sladkor iz bilokakšnega žita, večinoma ni šlo niti za drozganje ampak so uporabili kaljene žitarice ki imajo cca. 20-30% sladkorja v razmerju do škroba. Nato so to pivo dali v sode kjer je fermentiralo s tistim kar je padlo noter iz zraka oz. iz tistega kar je bilo pač v sodu. Večinoma se temu danes reče okužba piva in tako pivo so potem pili.
Šele z nemškim zakonom o čistosti piva oz. več njih se je nekaj naredilo na kvaliteti. Prvo kot prvo so prepovedali izdelavo piva iz biločesa drugega kot ječmena, pa še to nima veze s pivom samim ampak s tem da je evropa tolkla lakoto in so pač rabili žita za hrano. Od vseh žit je bil ječmen najmanj hranilen/uporaben in zato so ga določili za pivo.
Potem so nemci ugotovili da pivo ki je delano pozimi pri nizkih temperaturah nima več kislega okusa (kar je posledica tega da se mlečnokislinke bakterije pri nizkih temperaturah niso aktiven) in avtomatično so v nekaterih območjih prepovedali delat pivo v toplih mesecih. Tu so tudi prvi začetki lagerjev (kasneje so poleg zimskega časa lahko v območkjih kjer so imeli ledene jame delali pivo vso leto). Pri teh zimskih lagerjih so ugotovili da pospešijo fermentacijo če dodajo v mlado pivino del že fermentiranega mladega piva. No od tu se potem začne (nenačrtna) izolacija kvasovk nižjega vrenja. Nenačrtna je ker pač niso imeli pojma da kvasovke obstajajo, so pa vedno iz starega piva vnesli kvasovke v novo in posledično so po evolucijskem zakonu začele bolje rasti kolonije (sevi) kvasovk ki so bolj optimizirane za nižje temperature. Od takrat lahko govorimo o dveh različnih vrstah kvasovk (in to je bilo od oka 300 let nazaj). Načeloma je kontinentalna evropa v tistem času legalno delala samo piva nižjega vrenja, ostali nerazviti barbari vključno z otočani so pa še kar pili svojo kislico do industrijske revolucije, ki je prinesla par tehnik predvsem pa znanstvenih dognanj v pivovarstvu. Šele s temi dognanji in tehniko se je dalo delat ale piva ki niso bila pokvarjena in takrat se je začel proces izolacije ale kvasovk (torej kasneje kot lager kvasa).
Aja včasih so bila vsa piva temna, to pa zato ker je kisel in zatohel okus pokril žgan ječmen. Šele ko se je začelo delat neokuženo pivo (lagerji) so se pojavila svetla piva.
Pod črto so torej ale in lager kvasovke povsem različne, čeprav se danes s sodobnimi znanji da izdelovat in razvijat seve kvasovk ki imajo programirane točno določene lastnosti. Iz tega sledi da tehnično lahko obstajajo kvasovke ki so full range, čeprav praktično nas narava še vedno omejuje.
Ale kvas ki je v lager kitih je tam zato ker se homebrewing dela po ale metodi. Drugega razloga ni. Če bi dali zraven lager kvasovke bi to pomenilo da bi moral vsak začetnik izdelat pivo po lager metodi, slednja je pa precej bolj zahtevna in predvsem dopušča manj napak, enako je tudi precej daljša (sploh za kit piksne kjer se priporoča nekaj v stilu kuhaj+3 dni fermentiraj+stekleniči+3dni počakaj+na zdravje). S tem ko narediš pale lager kit z ale kvasovkam pri ale temperaturi narediš dejansko "pale ale". Se da tudi z ale kvasovkami dobit dober fake lager ampak za fake lager je potrebno imeti prave kvasovke (kar tiste priložene niso) pa tudi temperaturo je potrebno precej znižat (ne čisto na lager, precej pod klasično ale pa).
"Včasih" je bilo vse pivo zanič, ne sedaj mislit da je to kar danes pijemo bilokako povezano s tem kar so včasih delali. Včasih so bila piva nekonsistentna ker niso poznali osnovnih procesov ki so potrebni za izdelavo piva. Vsa piva po vrsti so bila kisla ker je bilo nemogoče dosegati fermentacije brez mlečnokislinskih bakterij.
Včasih so pivo delali tako da so nekako dobili sladkor iz bilokakšnega žita, večinoma ni šlo niti za drozganje ampak so uporabili kaljene žitarice ki imajo cca. 20-30% sladkorja v razmerju do škroba. Nato so to pivo dali v sode kjer je fermentiralo s tistim kar je padlo noter iz zraka oz. iz tistega kar je bilo pač v sodu. Večinoma se temu danes reče okužba piva in tako pivo so potem pili.
Šele z nemškim zakonom o čistosti piva oz. več njih se je nekaj naredilo na kvaliteti. Prvo kot prvo so prepovedali izdelavo piva iz biločesa drugega kot ječmena, pa še to nima veze s pivom samim ampak s tem da je evropa tolkla lakoto in so pač rabili žita za hrano. Od vseh žit je bil ječmen najmanj hranilen/uporaben in zato so ga določili za pivo.
Potem so nemci ugotovili da pivo ki je delano pozimi pri nizkih temperaturah nima več kislega okusa (kar je posledica tega da se mlečnokislinke bakterije pri nizkih temperaturah niso aktiven) in avtomatično so v nekaterih območjih prepovedali delat pivo v toplih mesecih. Tu so tudi prvi začetki lagerjev (kasneje so poleg zimskega časa lahko v območkjih kjer so imeli ledene jame delali pivo vso leto). Pri teh zimskih lagerjih so ugotovili da pospešijo fermentacijo če dodajo v mlado pivino del že fermentiranega mladega piva. No od tu se potem začne (nenačrtna) izolacija kvasovk nižjega vrenja. Nenačrtna je ker pač niso imeli pojma da kvasovke obstajajo, so pa vedno iz starega piva vnesli kvasovke v novo in posledično so po evolucijskem zakonu začele bolje rasti kolonije (sevi) kvasovk ki so bolj optimizirane za nižje temperature. Od takrat lahko govorimo o dveh različnih vrstah kvasovk (in to je bilo od oka 300 let nazaj). Načeloma je kontinentalna evropa v tistem času legalno delala samo piva nižjega vrenja, ostali nerazviti barbari vključno z otočani so pa še kar pili svojo kislico do industrijske revolucije, ki je prinesla par tehnik predvsem pa znanstvenih dognanj v pivovarstvu. Šele s temi dognanji in tehniko se je dalo delat ale piva ki niso bila pokvarjena in takrat se je začel proces izolacije ale kvasovk (torej kasneje kot lager kvasa).
Aja včasih so bila vsa piva temna, to pa zato ker je kisel in zatohel okus pokril žgan ječmen. Šele ko se je začelo delat neokuženo pivo (lagerji) so se pojavila svetla piva.
Pod črto so torej ale in lager kvasovke povsem različne, čeprav se danes s sodobnimi znanji da izdelovat in razvijat seve kvasovk ki imajo programirane točno določene lastnosti. Iz tega sledi da tehnično lahko obstajajo kvasovke ki so full range, čeprav praktično nas narava še vedno omejuje.
Ale kvas ki je v lager kitih je tam zato ker se homebrewing dela po ale metodi. Drugega razloga ni. Če bi dali zraven lager kvasovke bi to pomenilo da bi moral vsak začetnik izdelat pivo po lager metodi, slednja je pa precej bolj zahtevna in predvsem dopušča manj napak, enako je tudi precej daljša (sploh za kit piksne kjer se priporoča nekaj v stilu kuhaj+3 dni fermentiraj+stekleniči+3dni počakaj+na zdravje). S tem ko narediš pale lager kit z ale kvasovkam pri ale temperaturi narediš dejansko "pale ale". Se da tudi z ale kvasovkami dobit dober fake lager ampak za fake lager je potrebno imeti prave kvasovke (kar tiste priložene niso) pa tudi temperaturo je potrebno precej znižat (ne čisto na lager, precej pod klasično ale pa).
V nedeljo imam v planu da naredim 20l pale ale z cascade hmeljem za aromo in 20l z citro hmeljem za aromo.
Drozgal bi celo količino (40l) naenkrat. Potem bi prelil polovico pivine v drugo posodo in pričel z vrenjem prve polovice.
Po hlajenju in prelivanju v fermentor pa bi začel kuhati drugo polovico.
Ali bi bilo to ok?
Drozgal bi celo količino (40l) naenkrat. Potem bi prelil polovico pivine v drugo posodo in pričel z vrenjem prve polovice.
Po hlajenju in prelivanju v fermentor pa bi začel kuhati drugo polovico.
Ali bi bilo to ok?
S tem ni nič narobe. Eni celo pustijo cel dan. Daljši časi bi sicer znali hitro pospešit rast mlečnokislinskih bakterij tako da je pametno potem dat na hladno. V tvojem primeru kjer mine vmes urca ali dve pa še to ni problem.
Ker ti je to naložil, samsvoj ali mojepivo
Nazadnje urejeno:
HVALA Utisevalec. Poznavalsko,izčrpno in utemeljeno. Pričal si me,da trgovci nimajo pojma in nam prodajajo svoje zgodbice. Odslej sprašujem sam še tebe, ker sem že prej ugotovil da močno izstopaš in množice nas amaterjv.
Imam pa še en problem.
Hm že 3 zadnje batche imam zelo slabo vrenje, pravzaprav niti ne vem kaj bi lahko blo narobe. Delam popolnoma isto kot pred tem. Se pravi, ko vlijem pivino v fermentor, dodam rehidrirane kvasovke, vse zaprem dodam veho, preverim s stiskom fermentorja če voda v vehi zaniha. Vse ok. pol pa ni nobene "muzike". Sicer se v vehi pozna da je tisti izhodni del z več vode in da je del ki prihaja iz fermentorja orošen muzike pa ni. Prvi od teh trh batchov sem odpru in premešal in se je takoj začelo prnit da je pena že skoraj ušla, zato sem druga dva kar pustil, ker očitno se notri dogaja. Pa tut temperatura je ok 22-24. delal pa sem 1- Porter, 2-APA, 3- IPA.prvega sem že probal pa je ok. Ima kdo kakšno teorijo??? hvala za odgovor
Imam pa še en problem.
Hm že 3 zadnje batche imam zelo slabo vrenje, pravzaprav niti ne vem kaj bi lahko blo narobe. Delam popolnoma isto kot pred tem. Se pravi, ko vlijem pivino v fermentor, dodam rehidrirane kvasovke, vse zaprem dodam veho, preverim s stiskom fermentorja če voda v vehi zaniha. Vse ok. pol pa ni nobene "muzike". Sicer se v vehi pozna da je tisti izhodni del z več vode in da je del ki prihaja iz fermentorja orošen muzike pa ni. Prvi od teh trh batchov sem odpru in premešal in se je takoj začelo prnit da je pena že skoraj ušla, zato sem druga dva kar pustil, ker očitno se notri dogaja. Pa tut temperatura je ok 22-24. delal pa sem 1- Porter, 2-APA, 3- IPA.prvega sem že probal pa je ok. Ima kdo kakšno teorijo??? hvala za odgovor
- Status