hvala za odgovor, to sem spraševal zato, ker imam nekaj inox sodov za vino in bi mogoče kerega predelal v konični fermentor, bi ga pa postavil v primerno komoro(hladilnik). Tlačne posode so že bolj profi in tam je že druga debelina inoxa in seveda rabiš kompresor pa še kaj. V zadnjem odstavku pa si itaq navedel vse +.
Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Pozdravljeni,
se opravičujem, če je slučajno debata že tekla o tem in sem spregledal. Ostal sem brez "grain bag" in mi ni do tega da plačam cca 18 eur za novega. Mislite da bi lahko uporabil bombažno majico, kot ustrezno zamenjavo?
se opravičujem, če je slučajno debata že tekla o tem in sem spregledal. Ostal sem brez "grain bag" in mi ni do tega da plačam cca 18 eur za novega. Mislite da bi lahko uporabil bombažno majico, kot ustrezno zamenjavo?
Bombaž ni ok, ker vpije in pa preveč filtrira material. Tako potem ko dvigneš vrečo ven ostane vsa voda v vreči in ne gre nikamor oz. se prav počasi curlja.
Slaba alternativa so ti prevleke za vzglavnik (une bele "podprevleke") ki so ponavadi dimenzijsko ustrezne pa material je večinoma sintetika oz. z zelo malo bombaža.
Najboljša stvar je pa če kupiš ustrezno blago in daš nekomu sešit. Kupovanje same vreče za 20EUR se meni zdi bedarije ker material je vreden med 2-3EUR na tekoči meter, sešije ti pa lahko vsaka gospodinja s šivalnim strojem.
Slaba alternativa so ti prevleke za vzglavnik (une bele "podprevleke") ki so ponavadi dimenzijsko ustrezne pa material je večinoma sintetika oz. z zelo malo bombaža.
Najboljša stvar je pa če kupiš ustrezno blago in daš nekomu sešit. Kupovanje same vreče za 20EUR se meni zdi bedarije ker material je vreden med 2-3EUR na tekoči meter, sešije ti pa lahko vsaka gospodinja s šivalnim strojem.
Koliko imate ponavadi usedline pri BIAB metodi?
V nedeljo sem naredil 20l batch guinnessa po kalbovem receptu in imam usedline po treh dneh dober liter in pol (kvas s- 04).
Ali se vreča lahko stiska, da odteče čim več tekočine? Ali je bolje, da se ne zaradi tanina?
V nedeljo sem naredil 20l batch guinnessa po kalbovem receptu in imam usedline po treh dneh dober liter in pol (kvas s- 04).
Ali se vreča lahko stiska, da odteče čim več tekočine? Ali je bolje, da se ne zaradi tanina?
Nazadnje urejeno:
Usedlina je odvisna od tega koliko ti vreča filtrira, koliko je slad mlet in pa predvsem kako se lotiš pretakanja iz lonca v fermentor. Liter in pol usedline je normalno, sploh po 3h dneh ko imaš že nekaj kvasa na dnu. Usedlina se bo počasi še bolj zgostila in kaj je najboljše pri S-04 postala bo precej kompaktna.
Usedline ki ni del kvasa (beljakovine, ostanki zrnja, hmelj) se lahko rešiš tako da v fazi hlajenja in pretakanje pivine poskrbiš da jo čimveč ostane na dnu lonca. Kot sem že nekajkrat omenil je pametno pred koncem kuhanja piva uporabit tudi eno od zgoščevalnih sredstev ki usedlino naredijo bolj kompaktno. Sicer pa tudi če pustiš usedlino noter oz. zliješ vse v fermentor ni panike, razen da zaseda plac nima nekega vpliva na ostale parametre piva. Recimo kvas ki začne v fazi vretja padat na dno bo naredil čez tole usedlino svojo usedlino in tako preprečil direkten stik beljakovinske/hmeljne usedline s pivom.
Glede stiskanja so mnenja deljena, vsekakor dobiš s stiskanjem iz vreče več sladkorjev in imaš višjo efektivnost, po drugi strani se pa s stiskanjem iz slada izločijo tudi nekatere druge snovi od katerih so problematični tanini (tanini imajo grenak oz. trpek okus, če v pivu tega ne čutiš verjetno ni panike). Sam se poslužujem metode izpiranja sladu iz vreče, na koncu pa vrečo vedno tudi "stisnem" (ni pa sedaj to neko ekstra prešanje ker se tudi vreča s tem uničuje/strga).
Še slika kako zgleda večplastna usedlina (upam da se videi meje):
1 = pivo
2 = kvas ki po končanem vrenju pade na dno, ta kvas se vidno pojavi šele ko se vretje bliža koncu (recimo 3-5 dni za ale, 5-7dni za lager)
3 = usedlina slada in hmelja (ostanek kuhanja), ta se takoj po pretakanju v fermentacijsko posodo začne premikat (zgoščevati) proti dnu
Usedlino št. 3 se kot rečeno da precej znebit pri pretakanju. V konkretnem primeru sicer zgleda kot da je usedline precej ampak dejansko jo jo manj ker je flaškon/balon na dnu v sredini dvignjen in tako vsa usedlina pade ob rob.
Usedlina št. 2 je dober indikator kakšna je bila aeracija in kako je bil kvaliteten kvas oz na splošno kako kvalitetno je potekalo vrenje. Več usedline pomeni da je bilo prisotnega več kvasa, več kvasa pa pomeni da je bil začetni vnos kvasa dober in da je bila aeracija pivine dobra.
Usedlino št. 2. se da ponucat za naslednji batch. Ko pivo pretočimo je skoraj nemogoče ločit usedlino 2. in 3. zato se v posodo doda malce vode in usedlino pretrese tako da postane tekoča (proces se imenuje žetev kvasa aka "yeast harvesting"). Potem se vse skupaj zlije v neko (najbolje ozko) stekleno posodo v kateri se bo kmalu spet pojavila fragmentacija (proces pospešimo da damo posodo v hladilnik), torej usedlina 3. gre na dno in usedlina 2. nanjo. Nato lahko bodisi z neko "sesalno napravo" ali pa preko previdnega prelivanja ločimo kvas od ostale usedline. Postopek lahko ponovimo večkrat da dobimo čimbolj čist kvas. Ta postopek se imenuje pranje kvasa aka "yeast washing"! Če se kvas uporabi relativno hitro se sicer lahko pusti kar precej ostale usedline, ker ne bo vplivala na nič, če pa se kvas shrani za dalj časa bo usedlina lahko povzročala kvar kvasa pa tudi razne priokuse v naslednjem batchu. Če se usedlino lepo loči od kvasa se sicer kvas da shranit za dalji čas (tudi par mesecev) v hladilniku (je pa skoraj obvezno naredit pri en mesec + starem kvasu štarter). Aja za delo s kvasom je potrebno zagotovit sterilne pogoje in opremo, enako kot pri pivu.
1 = pivo
2 = kvas ki po končanem vrenju pade na dno, ta kvas se vidno pojavi šele ko se vretje bliža koncu (recimo 3-5 dni za ale, 5-7dni za lager)
3 = usedlina slada in hmelja (ostanek kuhanja), ta se takoj po pretakanju v fermentacijsko posodo začne premikat (zgoščevati) proti dnu
Usedlino št. 3 se kot rečeno da precej znebit pri pretakanju. V konkretnem primeru sicer zgleda kot da je usedline precej ampak dejansko jo jo manj ker je flaškon/balon na dnu v sredini dvignjen in tako vsa usedlina pade ob rob.
Usedlina št. 2 je dober indikator kakšna je bila aeracija in kako je bil kvaliteten kvas oz na splošno kako kvalitetno je potekalo vrenje. Več usedline pomeni da je bilo prisotnega več kvasa, več kvasa pa pomeni da je bil začetni vnos kvasa dober in da je bila aeracija pivine dobra.
Usedlino št. 2. se da ponucat za naslednji batch. Ko pivo pretočimo je skoraj nemogoče ločit usedlino 2. in 3. zato se v posodo doda malce vode in usedlino pretrese tako da postane tekoča (proces se imenuje žetev kvasa aka "yeast harvesting"). Potem se vse skupaj zlije v neko (najbolje ozko) stekleno posodo v kateri se bo kmalu spet pojavila fragmentacija (proces pospešimo da damo posodo v hladilnik), torej usedlina 3. gre na dno in usedlina 2. nanjo. Nato lahko bodisi z neko "sesalno napravo" ali pa preko previdnega prelivanja ločimo kvas od ostale usedline. Postopek lahko ponovimo večkrat da dobimo čimbolj čist kvas. Ta postopek se imenuje pranje kvasa aka "yeast washing"! Če se kvas uporabi relativno hitro se sicer lahko pusti kar precej ostale usedline, ker ne bo vplivala na nič, če pa se kvas shrani za dalj časa bo usedlina lahko povzročala kvar kvasa pa tudi razne priokuse v naslednjem batchu. Če se usedlino lepo loči od kvasa se sicer kvas da shranit za dalji čas (tudi par mesecev) v hladilniku (je pa skoraj obvezno naredit pri en mesec + starem kvasu štarter). Aja za delo s kvasom je potrebno zagotovit sterilne pogoje in opremo, enako kot pri pivu.
Pozdravljeni po prebiranju tega foruma sem se odločil, da tudi jaz poskusim zavriti svojao lastno pivo.
V nedeljo sem dal variti Muntons Connoisseurs EXPORT STOUT v katerega sem dodal
1kg temnega DMEja.Po približno enem dnevu se je pojavila pena in pokazali so se znaki vrenja piva.
Danes pa ni nobenih znakov več (ni pene oz jo je malo ) odpu sem fermentor in poslikal. Zmeril sem tudi vrednost piva s priloženim Hidrometerom na začetku je bila vrednost 1040 (v nedeljo) danes pa je 1020.
Zanima me če je s pivom vse v redu, bo še kaj vrelo ali je že čas za paniko, kaj lahko storim.
[/URL][/img]
V nedeljo sem dal variti Muntons Connoisseurs EXPORT STOUT v katerega sem dodal
1kg temnega DMEja.Po približno enem dnevu se je pojavila pena in pokazali so se znaki vrenja piva.
Danes pa ni nobenih znakov več (ni pene oz jo je malo ) odpu sem fermentor in poslikal. Zmeril sem tudi vrednost piva s priloženim Hidrometerom na začetku je bila vrednost 1040 (v nedeljo) danes pa je 1020.
Zanima me če je s pivom vse v redu, bo še kaj vrelo ali je že čas za paniko, kaj lahko storim.
Citat:
Uporabnik mat866 pravi:
Pozdravljeni po prebiranju tega foruma sem se odločil, da tudi jaz poskusim zavriti svojao lastno pivo.
V nedeljo sem dal variti Muntons Connoisseurs EXPORT STOUT v katerega sem dodal
1kg temnega DMEja.Po približno enem dnevu se je pojavila pena in pokazali so se znaki vrenja piva.
Danes pa ni nobenih znakov več (ni pene oz jo je malo ) odpu sem fermentor in poslikal. Zmeril sem tudi vrednost piva s priloženim Hidrometerom na začetku je bila vrednost 1040 (v nedeljo) danes pa je 1020.
Zanima me če je s pivom vse v redu, bo še kaj vrelo ali je že čas za paniko, kaj lahko storim.
[/URL][/img]
Po mojih izkušnjah (jih je zaenkrat še malo) mi je pri celovitih ekstraktih vedno hitro povrelo. To mislim, da je po treh dneh veha zelo malo spuščala mehurčke. Vsekakor pa ni priporočljivo, da se fermentor odpira v tej fazi vrenja, ker si z tem izpostavil pivino zraku in možnim okužbam. Ali ti veha še kaj spušča mehurčke? Možno je tudi, da nisi imel dobro zaprt pokrov fermentorja in ti je co2 spuščal tudi drugje ne pa samo skozi veho. To se je zgodilo meni ko sem prvič varil pivo. Kot sem kasneje izvedel je razlog hitrega konca fermentacije tudi premalo aerirana pivina.
Nazadnje urejeno:
Pusti še en teden pa ne glej preveč noter ker samo škodi!
S fotke ni videt posebnosti, torej zgleda da je pivo vrelo in da je ostalo nekaj skorje kvasa na vrhu. To je vse ok.
Končna gostota [FG] je malce visoka (1.020) ampak bi rekel da se bo še malce znižala. Tudi če se ne bo nimaš kaj storit, oz. bi lahko kaj storil ampak ti kot začetniku raje ne priporočam.
Počakaj do nedelje pa ponovno izmeri FG, če bo še kar isti se javi. Prej si lahko pa prebereš celo to temo pa boš v njej zagotovo našel vsaj 3 stvari ki si jih naredil narobe in boš drugič naredil boljše!
S fotke ni videt posebnosti, torej zgleda da je pivo vrelo in da je ostalo nekaj skorje kvasa na vrhu. To je vse ok.
Končna gostota [FG] je malce visoka (1.020) ampak bi rekel da se bo še malce znižala. Tudi če se ne bo nimaš kaj storit, oz. bi lahko kaj storil ampak ti kot začetniku raje ne priporočam.
Počakaj do nedelje pa ponovno izmeri FG, če bo še kar isti se javi. Prej si lahko pa prebereš celo to temo pa boš v njej zagotovo našel vsaj 3 stvari ki si jih naredil narobe in boš drugič naredil boljše!
Priložen kvas se uporabi 3x: prvič, zadnjič in nikoli več!
Če se držiš tegale:
In upoštevaš tole dejstvo:
... je kalkulacija pri 20l piva z OG 1.050 taka (1.050 = cca. 12.5P):
20.000ml x 12.5P x 1mio = 250G(iga) celic
Torej potrebuje se 250G celic oz. ker se za ale lahko vzame 3/4 tega je tole potem cca. 180-190G celic.
Iz paketa ki ga priložijo zraven dobis cca. 4g kvasa, če se upošteva optimistična mera 20G/g dobis iz paketa 80G celic, torej več kot pol manj kot jih dejansko potrebujes. V to seveda niso vštete izgube ki nastanejo ko ti prodajo 2leti staro piksno, ki se je lahko valjala od finske do teherana z vsemi temperaturnimi maximumi in minimumi. Malce bolj realno gledano imaš lahko na začetku manj kot 50G vitalnih celic, če to povežeš s slabim prezračenjem pivine ki onemogoča da bi se kvasovke vsaj spodobno namnožile je na koncu rezultat kot je (kvasovke ne morejo niti prebavit vse hrane ker prej omagajo, kaj bo šele s postprodukti fermentacije).
Pri renomiranih znamkah ki izdelujejo suh kvas (Fermentis) je število celic v g kvasa znano, je pa recimo manjše od zgoraj omenjenih 20G/g. S-04 ima npr. povprečno vrednost okoli 8-10G/g. Ampak tu je ena malenkost,ki jo noben kalkulator ne upošteva. Tile kvasi vsebujejo t.i. rastne dodatke ki obdajajo celice ter tako omogočajo ekstremno hitro začetno rast celic napram svežemu kvasu oz. klasičnemu suhemu kvasu (hint: tu je pomembna rehidracija pred dodajanjem v pivino, da se kvasovke zbudijo v tej ekstra hranilni snovi kar jim polepša dan oz. fermentacijo). Zato se pri uporabi teh kvasovk lahko začetno število iz paketa kar pomnoži z 2-2.5, recimo če ima S-04 samo 8G/g to znese skupno cca. 90M celic in če to pomnožimo z 2-2.5 pridemo do 180-220G celic kar je recimo točno to kar se rabi za en povprečen 20l batch.
Če se navežem še na prejšnjo temo žetve kvasa. Sveža usedlina iz kvasa vsebuje VSAJ cca. 1G celic na ml (pa tja do 5G/ml), torej v najslabšem primeru 1dcl take usedline da cca. 100G svežih celic oz. 2dcl pokrijeta potrebe po nekem klasičnem ale pivu. Iz kvalitetno fermentiranega piva s OG 1.050 se dobi med 0.3-0.5l kvasa. Umiranje kvasa poteka s hitrostjo med 0.5-1% na dan (da se ne matramo preveč s procentnim računom se privzame da se na mesec izgubi 20% celic).
Jst sem vzel tele tukaj. Doziranje je pa 1/4 tablete na klasičen 20-25l batch. Torej 1 tableta je za 100l pira, 10 tablet iz paketa pa za 1000l pira! Imajo tudi "irish moss" v čisti obliki, pa želatino in "isinglass" (to dvoje se uporablja za dodatno bistrost pri pretakanju piva).
- Status