Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Super tema
Jaz varim "že" dva meseca. Do sedaj sem zvaril 4 serije (lager, irish stout, wheat in mexcian cerveza).
Iz UK sem naročil Coopers DIY komplet, ostalo pa kupujem v SLO. Nekaj pri Moje pivo . To sta edini SLO spltni trgovini z robo za samopivovarilce.
Za sedaj delam še vse iz celovitih ekstraktov. Torej vsebino pločevinke (cca 1.7kg, vsebuje tekoči slad in hmelj), zmešam z 20 l vode, 1kg dodatnega fermentacijskega materiala (pivovarski sladkor in/ali slad) ter kvas. Naslednja faza bo uporaba samo sladnega ekstrakta (DME - tekoči , LME - suhi), ter kuhanje z dodajanjem raznih vrst hmelja.
Za sedaj sem z rezultati iz celovitih ekstraktov več kot zadovoljen. Tudi ostali degustatorji so navdušeni.
Sedaj imam krajšo pavzo, po dopusti pa štaratam z pilznerjem. V ta namen bom v stari hladilnik vgradil dodatni termostat, ki bo omogočal temperature okoli 12 stopinj Celzij. Pa da vidim ali so čehi kaj boljši kot jaz
bles
Jaz varim "že" dva meseca. Do sedaj sem zvaril 4 serije (lager, irish stout, wheat in mexcian cerveza).
Iz UK sem naročil Coopers DIY komplet, ostalo pa kupujem v SLO. Nekaj pri Moje pivo . To sta edini SLO spltni trgovini z robo za samopivovarilce.
Za sedaj delam še vse iz celovitih ekstraktov. Torej vsebino pločevinke (cca 1.7kg, vsebuje tekoči slad in hmelj), zmešam z 20 l vode, 1kg dodatnega fermentacijskega materiala (pivovarski sladkor in/ali slad) ter kvas. Naslednja faza bo uporaba samo sladnega ekstrakta (DME - tekoči , LME - suhi), ter kuhanje z dodajanjem raznih vrst hmelja.
Za sedaj sem z rezultati iz celovitih ekstraktov več kot zadovoljen. Tudi ostali degustatorji so navdušeni.
Sedaj imam krajšo pavzo, po dopusti pa štaratam z pilznerjem. V ta namen bom v stari hladilnik vgradil dodatni termostat, ki bo omogočal temperature okoli 12 stopinj Celzij. Pa da vidim ali so čehi kaj boljši kot jaz
bles
Pa za vse začetnike, ki želijo se kaj naučit je must-have branje John Palmer - How to brew! Must have zato ker gre lepo od začetka, ki je za totalne amaterje po "težavnosti" do konca.
Tudi iz knjige ki sem jo prej omenil, čimprej pozabi navodila s piksen in sledi "majstrom"!
Osnovna pravila, ki veljajo za celovite ekstrakte:
- NE uporabljaj sladkorja (raje 2x konzerva ekstrakta), dober nadomestek je tudi čisti DME ali LME
- ale kvasovke so dosti poceni pa se splača kupit posebej "brandname"
- ko neha vret pusti v fermentacijski posodi VSAJ 2 tedna
- uporabi "batch priming" (torej ne cukra v steklenice za karbonizacijo ampak v celotno maso)
- v steklenicah pusti vsaj 2 tedna
Sicer pa splošen nasvet za vse začetnike, ne kupujte LAGER/PILSNER/IPD kitov ker bodo z ale kvasovkami in brez lageringa zanič. Napake najbolje prekrijejo temna ale piva (porter, stout, ...) in ta so za začetnike tudi najbolj primerna.
Se strinjam z vsem napisanim, le tega "ne cukra v steklenice za karbonizacijo ampak v celotno maso" ne razumem.
Sam sicer dodajam karbonizacijske tablete in ne sladkorja. To pa zato, ker se mi je pri stekleničenju prvega batcha ob dodajanju sladkorja v steklenice pivo takoj preveč spenilo. Če se mi je slučajno nekaj streslo mimo, ni bilo časa za popravljanje - sem moral takoj zamašiti, ali pa je šlo pivo čez.
To penjenje sem pripisal "lačnim" kvasovkam, tako da si ne predstavljam kaj bi bilo, če bi po dvotedenskem stradanju v pivino v fermentorju vsul sladkor. Pa še velika verjetnost je, da bi se sladkor posedel na dno in zamašil pipco.
Skratka - bolj ko razmišljam, manj mi je jasno, kaj si imel v mislih.
Edit: Sam sem začel z Draughtom, Stoutom in IPA, pa je bil slednji najboljši. Vsi so bili Coopersovi kiti, delal pa sem jih by the book.
Zdaj je čas za nadgradnjo in ob priliki napišem recepte za naslednje tri batche, ki jih imam v planu. Dvakrat stout in en IPA.
Nazadnje urejeno:
Batch priming narediš tako da v fermentacijsko posodo dodaš sterilno "pocukrano vodo" malce premešaš po vrhu in počakaš 20-30 min. Idealno je sicer da uporabiš polnilno vedro in torej pred točenjem v steklenice pivo pretočiš v to posodo na začetku pa daš prej omenjeno pocukrano vodo, med pretakanjem se itak vsebina fino premeša. Karkoli že delaš paziš da čimmanj peniš stvar in ne dovoliš kisiku da pride v stik s pivom. Sladkor (pedhodno raztopljen v vodi) v pivu ne bo potonil na dno ampak se bo vedno difuziral v celoto.
Karbonizacijske tablete so ok, ampak ne moreš prilagajat točne vrednosti za tip piva. Tako da za pšeničnega imaš malo malo co2ja za kakšen drug tip piva pa preveč. Enako vzame precej več časa.
Cuker po žličkah v vsako steklenico je pa totalno neuporabna metoda. Se peni, dodaš v vsako flašo drugačno količino pa še vzame največ časa.
Karbonizacijske tablete so ok, ampak ne moreš prilagajat točne vrednosti za tip piva. Tako da za pšeničnega imaš malo malo co2ja za kakšen drug tip piva pa preveč. Enako vzame precej več časa.
Cuker po žličkah v vsako steklenico je pa totalno neuporabna metoda. Se peni, dodaš v vsako flašo drugačno količino pa še vzame največ časa.
Nazadnje urejeno:
Aha, zdaj razumem kaj si imel v mislih.
No ja, pretakanja v posebno polnilno posodo se ne bi šel. Se mi zdi prenevarno, da bi pivino okužil. Dodajanje v sterilni vodi raztopljenega sladkorja - to bi pa šlo. Mogoče celo poskusim, a ne vem v čem je prednost pred tabletami.
Če je le kontrola količine dodanega sladkorja, si ne bi belil glave. Tablete namreč po potrebi s škarjami razpolovim (gre presenetljivo fajn), nato jih običajno dodajam po 1,5 na pol litra, Pivo zelo lepo drugič fermentira, pa tudi pena / glava je povsem ok.
Dokler sem dodajal sladkor pa je bila pa res štala. Ne le s penjenjem, ampak tudi s količino uspešno dodanega sladkorja in posledično slabo karbinizacijo in nikakvo peno. Predvsem pa me je motila nekonsistentnost - en pir tak, drug povsem drugačen.
Odkar uporabljam tablete, te težave nimam.
No ja, pretakanja v posebno polnilno posodo se ne bi šel. Se mi zdi prenevarno, da bi pivino okužil. Dodajanje v sterilni vodi raztopljenega sladkorja - to bi pa šlo. Mogoče celo poskusim, a ne vem v čem je prednost pred tabletami.
Če je le kontrola količine dodanega sladkorja, si ne bi belil glave. Tablete namreč po potrebi s škarjami razpolovim (gre presenetljivo fajn), nato jih običajno dodajam po 1,5 na pol litra, Pivo zelo lepo drugič fermentira, pa tudi pena / glava je povsem ok.
Dokler sem dodajal sladkor pa je bila pa res štala. Ne le s penjenjem, ampak tudi s količino uspešno dodanega sladkorja in posledično slabo karbinizacijo in nikakvo peno. Predvsem pa me je motila nekonsistentnost - en pir tak, drug povsem drugačen.
Odkar uporabljam tablete, te težave nimam.
Ja uporabljam tele karbonacijske tabletke, ki so lepo zavite v folijo in jih lahko po potrebi z nožem dal na pol, tako da lahko "kontroliram" količino sladkorja na pol tabletke "natančno". Za moje potrebe čisto v redu.
Ob stekleničenju pa "zaposlim" še deco zraven, tak da en daje sladkor v stekelnice, jaz polnim, drugi pa zapira steklenice. Gre hitro kot po tekočem traku.
bles
Okužba mladega piva v tej fazi ni toliko problematična če imaš vse ok razkuženo. Ker ni več preprostih sladkorjev (osnovna hrana za vse "okužbe"), alkohol pa deluje kot sterilizator (neugodno okolje za razvoj kolonij). Problem je oksidacija piva, ki kratkoročno tudi ni velik problem, dolgoročno (po mesecu ali več v steklenicah) pa povzroči neželene okuse v pivu. Oksidaciji se izogneš tako da v posodo kamor točiš najprej vneseš CO2, ker je ta težji od zraka bo ostal nad pivom ko ga boš pretakal in s tem zrak ne bo prišel do njega.
Aja še ena prednost da dodaš sladkor za karbonizacijo dirketno v celo maso (in počakaš 30min) je ta, da tako lahko aktiviraš kvasovke ki začnejo delat malenkost co2ja. Tu ne govorimo o penjenju ali vretju v pravem pomenu besede, ampak ravno toliko da ti naredijo eno dobro stvar (co2) preden jih zapečatiš v steklenice.
Steklenice sam polnim tako, da na vsako poveznem takoj po polnjenju zamašek (kronski) ampak ga ne "zaprem" ampak počakam da co2 začne izpodrivat zrak. Če imaš dokaj mlado pivo (nič ekstra ležanja v posodi) je itak v njem precej co2ja in se bo ta začel po točenju v steklenice izločat, pri uležanem pivu pa kot sem omenil rabiš nekaj sladkorja in pa cca. 30min časa. Ko CO2 iz piva izpodriva zrak ti malce privzdiguje zamaške. Cca. 1-2 min takega brbotanja ti izpodrine ves zrak iz glave steklenice in posledično, ko jo zapečatiš v njej ni zraka (= boljša obstojnost piva). Sam tako ponavadi polnim serije po 10 flašk na katere poveznem zamašek, potem pa začnem "krampat" zamaške od najstarejše dalje.
Aja še ena prednost da dodaš sladkor za karbonizacijo dirketno v celo maso (in počakaš 30min) je ta, da tako lahko aktiviraš kvasovke ki začnejo delat malenkost co2ja. Tu ne govorimo o penjenju ali vretju v pravem pomenu besede, ampak ravno toliko da ti naredijo eno dobro stvar (co2) preden jih zapečatiš v steklenice.
Steklenice sam polnim tako, da na vsako poveznem takoj po polnjenju zamašek (kronski) ampak ga ne "zaprem" ampak počakam da co2 začne izpodrivat zrak. Če imaš dokaj mlado pivo (nič ekstra ležanja v posodi) je itak v njem precej co2ja in se bo ta začel po točenju v steklenice izločat, pri uležanem pivu pa kot sem omenil rabiš nekaj sladkorja in pa cca. 30min časa. Ko CO2 iz piva izpodriva zrak ti malce privzdiguje zamaške. Cca. 1-2 min takega brbotanja ti izpodrine ves zrak iz glave steklenice in posledično, ko jo zapečatiš v njej ni zraka (= boljša obstojnost piva). Sam tako ponavadi polnim serije po 10 flašk na katere poveznem zamašek, potem pa začnem "krampat" zamaške od najstarejše dalje.
Tule se poigraj malo s parametri in spodaj si poglej tabelo vsebnosti CO2ja za posamezna piva pa ti bo jasno zakaj za pefrekcioniste karbonacijske tabletke niso čisto idealne!
Recimo kot primer za ale piva rabiš 2 enoti CO2ja ... to je skupno cca. 100g sladkorja na 22l, za lager imaš cca. 2.5 enot CO2ja kar je 145g sladkorja. To je od oka 1/3 več, pozna pa se kar precej. Če daš sedaj eno tabletko na 0.5l (kot ti piše na vrečki je to 3g) imaš ti potem skupno 130g kar znese 2.3-2. enot CO2ja kar je "preveč" za ale, za pšenično recimo pa veliko premalo, dve bi bili pa malce preveč.
Sicer pa če nisi perfekcionist so te tabletke čisto ok, pena nastane!
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Tule se poigraj malo s parametri in spodaj si poglej tabelo vsebnosti CO2ja za posamezna piva pa ti bo jasno zakaj za pefrekcioniste karbonacijske tabletke niso čisto idealne!
Recimo kot primer za ale piva rabiš 2 enoti CO2ja ... to je skupno cca. 100g sladkorja na 22l, za lager imaš cca. 2.5 enot CO2ja kar je 145g sladkorja. To je od oka 1/3 več, pozna pa se kar precej. Če daš sedaj eno tabletko na 0.5l (kot ti piše na vrečki je to 3g) imaš ti potem skupno 130g kar znese 2.3-2. enot CO2ja kar je "preveč" za ale, za pšenično recimo pa veliko premalo, dve bi bili pa malce preveč.
Sicer pa če nisi perfekcionist so te tabletke čisto ok, pena nastane!
Sem gledal ta kalkulator že pred časom.
Popolnoma mi je jasno, da zadeva ni natančna, samo trenutno je za moje potrebe čisto zadosti. Kot si rekel pena je
Po štirih serijah komaj dobivam prve izkušnje in občutke kako se zadevo sploh streže oz. začnem spoznavat kaj vse še ne vem.
So pa vse 4 serije izpadle čisto v redu.
Aja, pa počasi razmišljam, da bo treba imet več kot eno fermentacijsko posodo, da malo povečam kapacitete oz. omogočim vzporedno varjenje dveh serij in s tem omogočim, da bo pivo lahko malo dlje v fermentacijski posodi tudi po zaključku varjenja.
bles
Lahko uporabiš nekaj s piksne, samo kvasovke zamenjaj. Pa pazi pri kvasovkah, za fermentacijo na 12C rabiš VELIKO celic, ali boš delal "kvasni starter" in sam namnožil kvasovke ali pa boš rabil VSAJ 2 (idelano 3) pakete (govorim recimo za saflager w34-70 ki so ene kvalitetnejših).
Sam trenutno staram (ležim) dva lagerja, temnega in svetlega. Fermentacijo sem delal v starem hladilniku v katerega sem vsak dan dodal 1.5l ledu in je držal konstantno temperaturo med 11-12C!
Pa upam da se zavedaš da sama fermentacija na 12C ni vse! Za ležake je bolj bistven čas ležanja na temperaturi čimbližje ničli, sam ga imam doma na 3C pa še to je precej visoko (hladilnik sicer omogoča nastavitev na 1C, ampak je notri še nekaj druge hrane tako da sem sklenil kompromis). Če imaš kakšen star hladilnik temperature pod 5C ne boš dosegel, vsaj ne brez ledenika ki se bo začel nabirat na hladilnem delu!
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Tudi iz knjige ki sem jo prej omenil, čimprej pozabi navodila s piksen in sledi "majstrom"!
Osnovna pravila, ki veljajo za celovite ekstrakte:
- NE uporabljaj sladkorja (raje 2x konzerva ekstrakta), dober nadomestek je tudi čisti DME ali LME
- ale kvasovke so dosti poceni pa se splača kupit posebej "brandname"
- ko neha vret pusti v fermentacijski posodi VSAJ 2 tedna
- uporabi "batch priming" (torej ne cukra v steklenice za karbonizacijo ampak v celotno maso)
- v steklenicah pusti vsaj 2 tedna
Sicer pa splošen nasvet za vse začetnike, ne kupujte LAGER/PILSNER/IPD kitov ker bodo z ale kvasovkami in brez lageringa zanič. Napake najbolje prekrijejo temna ale piva (porter, stout, ...) in ta so za začetnike tudi najbolj primerna.
Glede sladkorja in DME/LME mi je jasno, bi pa moral probat obe verziji, da dejansko dobim občutek kakšna je razlika. Ker uporaba samo DME/LME oz. celo dveh piksn seveda dvigne ceno. Seveda pa tudi kvaliteto. A ni pri dveh piksnah potem zadeva preveč hmeljana?
Glede kvasovk moram rečt, da sem sicer nekaj zadevo gledal po netu, samo trenutno še vedno uporabljam priložene kvasovke. Kakšna je glavna razlika če vzameš brandname?
Težko je pustit prve serije po vrenju še dva tedna v fermentacijski posodi
Ja po nekaj dnevih je sekundarno vrenje zaključeno, potem pa z vsakim dnevom pivo pridobiva na okusu. Ko se probal prvo serijo le nekaj dni po stekleničenju, sem bil skoraj malo razočaran. Sedaj po dveh mesecih, pa je zadevo občutno boljša. Edino flaš zmanjkuje
bles.
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Lahko uporabiš nekaj s piksne, samo kvasovke zamenjaj. Pa pazi pri kvasovkah, za fermentacijo na 12C rabiš VELIKO celic, ali boš delal "kvasni starter" in sam namnožil kvasovke ali pa boš rabil VSAJ 2 (idelano 3) pakete (govorim recimo za saflager w34-70 ki so ene kvalitetnejših).
Sam trenutno staram (ležim) dva lagerja, temnega in svetlega. Fermentacijo sem delal v starem hladilniku v katerega sem vsak dan dodal 1.5l ledu in je držal konstantno temperaturo med 11-12C!
Pa upam da se zavedaš da sama fermentacija na 12C ni vse! Za ležake je bolj bistven čas ležanja na temperaturi čimbližje ničli, sam ga imam doma na 3C pa še to je precej visoko (hladilnik sicer omogoča nastavitev na 1C, ampak je notri še nekaj druge hrane tako da sem sklenil kompromis). Če imaš kakšen star hladilnik temperature pod 5C ne boš dosegel, vsaj ne brez ledenika ki se bo začel nabirat na hladilnem delu!
Pravzaprav se nisem zavedal, da mora zadeva potem po vrenju biti na še bolj hladnem. Torej 2-3 tedene vrenja na 12 stopnij. Potem spusti temperaturo čim nižje. Pivo "leži" v fermetacijski posodi ali jo je treba dat v drugo posodo ali pa že stekleničeno?
Bom probal to varjanto z 2-3 vrečkami dodatno kupljenega kvasa. Hladilnik ni tako star. Milsim da cca 15 let. Samo ni v uporabi, pa sem ga "zaplenil" za pivovarske namene.
Saj pravim komaj sem se začel ukvarjat z zadevo, pa je treba postopoma.
Ker če že prvič narediš vrhunsko pivo, potem več nimaš izzivov
bles
Sladkor, ki ga dodaš se pretvori dirketno v alkohol in ne da nič okusa. Zato imaš lahko piva s 5+% alkohola ki so totalno vodena. Druga stvar je da se kvasovke privadijo na hrano ki jim daš oz. jo izbirajo selektivno. Če jim daš na voljo maltozo (glukoza+glukoza) in pa saharozo (glukoza+fruktoza) bodo najprej izbrale slednjo in lahko končale fermentacijo nepopolno oz. bo potekala potem zelo počasi.
DME je idealen nadomestek sladkorja za fermentacijo, moraš ga dati pa relativno več. Sam sem s piksen delal takole da sem dal 1.8kg piksne + 1.3-1.5kg DMEja na 20l, odvisno od tipa piva (1.3kg = 4.7% alk, 1.5 = 5.3% alk).
Če daš dve piksne bo okus (tudi hmelja) bolj bogat. Če te moti lahko kuhaš pivino dalj časa in izgubiš hmeljevo aromo (ostane pa grenčina, ampak če nimaš ravno kakšnih ekstremno grenikih piv itak ni tak problem).
Kar se tiče zorjenja/staranja v primarni posodi je pa tako, da osnovni doprinos je čistost piva (nimaš toliko usedline v steklenicah). Druga stvar je da tudi neaktiven kvas daje okus in na dnu primarne posode ga je ogromno, pivo ta okus absorbira. Če daš pivo v steklenice notri ni tega kvasa in posledično je okusa manj. Lahko sicer uporabiš tudi dvostopenjsko fermenacijo, torej da po (skoraj) konačnem vrenju pretočiš pivo v drugo posodo in ga tam staraš. Tale metoda za ale piva nima skoraj nobene prednosti, za lagerje je pa obvezna.
Glede posod glej moj prvi post v tej temi, kupiš v kmetijski trgovini za male pare! Če rad eksperimentiraš lahko kupiš tudi 10l posode (kantice ali sode s pipo) s katerih na koncu dobiš ven cca. 7l piva!
DME je idealen nadomestek sladkorja za fermentacijo, moraš ga dati pa relativno več. Sam sem s piksen delal takole da sem dal 1.8kg piksne + 1.3-1.5kg DMEja na 20l, odvisno od tipa piva (1.3kg = 4.7% alk, 1.5 = 5.3% alk).
Če daš dve piksne bo okus (tudi hmelja) bolj bogat. Če te moti lahko kuhaš pivino dalj časa in izgubiš hmeljevo aromo (ostane pa grenčina, ampak če nimaš ravno kakšnih ekstremno grenikih piv itak ni tak problem).
Kar se tiče zorjenja/staranja v primarni posodi je pa tako, da osnovni doprinos je čistost piva (nimaš toliko usedline v steklenicah). Druga stvar je da tudi neaktiven kvas daje okus in na dnu primarne posode ga je ogromno, pivo ta okus absorbira. Če daš pivo v steklenice notri ni tega kvasa in posledično je okusa manj. Lahko sicer uporabiš tudi dvostopenjsko fermenacijo, torej da po (skoraj) konačnem vrenju pretočiš pivo v drugo posodo in ga tam staraš. Tale metoda za ale piva nima skoraj nobene prednosti, za lagerje je pa obvezna.
Glede posod glej moj prvi post v tej temi, kupiš v kmetijski trgovini za male pare! Če rad eksperimentiraš lahko kupiš tudi 10l posode (kantice ali sode s pipo) s katerih na koncu dobiš ven cca. 7l piva!
Kvasovke spodnjega vrenja pri 12C pridelajo OGROMNO neželenih okusov, prvi okus (se kar pripravi) je okus oz. vonj po gnilih jajcih, ta ti bo tudi zasmradil hladilnik med vretjem!
Drugi okus je okus "pokovke", gre za diacetil ki daje sladek okus in "maslen" priokus v ustih.
Potem so pa tu še razni "medicinski" priokusi ki dajejo pivu vonj po "razkužilih", gre večinoma za višje alkohole in pa nekatere estre.
Lager piva po fermentaciji NISO užitna (v bistvu vsebujejo tudi nekaj strupenih snovi), in so zanič! Da se rešiš teh priokusov rabiš naredit 3 stvari:
- diacetilski počitek (d-rest)
- rešit se mrtvih kvasovk ki bi v procesu staranja povročale dodatne "priokuse"
- starat na zelo nizkih temperaturah
Torej tako na hitro kako najlažje naredit ležaka:
- pripravit dovolj kvasovk
- vmešat kvasovke v pivino pri sobni temperaturi ali nižje (tja do 16C) -> znižat temperaturo na cca. 16C
- ko se pojavi prva aktivnost kvasa spusti temperaturo na fermentacijsko -> idealno 12C (8-14C)
- po 3/4 (70-80% končne gravitacije) fermentacije naredit d-rest, kar pomeni da damo pivo na višjo temperaturo (17-18C)
- pustit na d-rest temperaturi dokler ne prevre do konca (ni več aktivnosti kvasa)
- pretočit v sekundarno posodo
- izvest počasno ohlajanje do lagering temperature, nekako max. 2-3C na dan
- staranje/lagering na čimnižji temperaturi (idealno je 6-8 tednov na minus 1C, oz. če je temperatura višja se lahko stara manj časa ampak pivo izgublja čistino ki je značilna za lager)
Zadnjo fazo po d-restu teoretično lahko izvedeš tudi v flaškah (ni sicer idealno, bo pa pivo vseeno izgubilo priokuse, ne bo pa 100% čistine), s tem da pusti potem pivo 1 teden še v primarni posodi da 100% prevre do konca.
- Status