Saj se do določene mere strinjava, ampak samo do tam ko začneš z whataboutismom. Kritiziral sem dejanja wtfucka. In dejanja urbanije. Prvemu so dali v roke mastodonta z 2500 zaposlenimi. Do takrat je vodil sam sebe. Drugi se je izkazal v vseh prejšnjih službah. Kaj gre torej lahko narobe, razen vse? V tvojem, vzporednem svetu so temu rekli reševanje rtv iz rok komunajzarjev. Od tukaj dalje imamo lahko samo dve različni mnenji. Dva monologa če hočeš, ker stične točke ni več. Diagnozo je kot sem rekel podal hribar že leta pred wtfuckom. V času ko so direktorovali možina, pirkovič in radovič (turboanus). In od prvega dne do konca stal za svojimi besedami.
Kot sem že omenil, upal sem, da se bo stanje izboljšalo. No, ni se. Imeli so edinstveno priložnost za uvedbo dejansko uravnotežene javne RTV. In to priložnost, servirano na pladnju, vrhunsko zapravili.
Kar se whataboutisma tiče:
Whataboutism or
whataboutery (as in "what about…?") denotes in a
pejorativesense a procedure in which a critical question or argument is not answered or
discussed, but
retorted with a critical counter-question which expresses a counter-accusation. From a
logical and argumentative point of view it is considered a
variant of the
tu-quoque pattern (Latin 'you too', term for a counter-accusation), which is a subtype of the
ad-hominem argument.
Citat by wiki.
Jaz se kritiki in obsojanju “svojih”, ki to niso, ne izogibam. Bi pa od kritikov prejšnjih rad slišal še mnenje o naslednjih. Torej per se ne zganjam whataboutisma, ampak me bolj zanima doslednost kritične misli.
Podobna zgodba je pri kolesarjih, o katerih je bila pred kratkim odprta tema. Ko so kolesarili v prejšnjem mandatu, smo na veliko poslušali, kako bi to počeli proti vsaki vladi, ki bi počela, kar je počela prejšnja. Sedanja počne marsikaj, kar je počela prejšnja, kolesarjev pa od nikoder. Kam je odšla doslednost? Pa ni treba nadaljevati debate o kolesarjih v tej temi, to je samo analogija.