Canon 1100 je čisto soliden vstopni model DSLR-ja in kolikor spremljam forume, vsekakor vreden tega denarja.
Glede samodejnega načina je pa takole: marsikateri kompakt bo SAM NAREDIL bolj všečen posnetek od večine vstopnih modelov DSLR-jev. Vendar je ta všečnost le navidezna in primerna za popolne laike, tako za fotografiranje, kakor tudi za oglede. Celo več - tudi napredni in celo profesionalni DSLR-ji so v rokah nekoga, ki misli, da bo aparat sam naredil fotografijo bolj teža, kakor korist.
Tudi zato sem ti napisal, da boš morda na začetku razočaran. Kar pa spet ne pomeni, da ne bo tudi samodejni, ali pa prednastavljeni scenski način precej uporaben. Vendar le v dveh primerih - ko se bo mudilo in se ne boš imel časa ukvarjati z nastavitvami in kakor kontrola za tvojo odločitev pri nastavitvah, kjer najprej pogledaš kaj je aparat sam nastavil, nato pa iščeš dodatne možnosti sam. To je tudi eden bolj uspešnih načinov samoučenja dela z DSLR-jem.
Naslednja stvar, ki v veliki meri opraviči uporabo DSLR-ja je postprodukcija, torej obdelava fotografije na računalu po posnetku.
Način, da se škljoca, nato pa printa fotografije direktno iz kartice, ali pa se jih le pomanjša in postavi na net za ogled, je pač tak, da končni rezultat še daleč ne pokaže tega, kar dejansko je v posnetku. Pred kakšnim letom sem prijatelju, ki ima vstopni model Nikona in je počel prav to, torej škljoc - ogled na ekranu - print, pokazal nekaj manjših možnosti, ki jih nudi že Picasa. In potem je bilo oh in ah in "ali sem to res jaz naredil" in tako naprej.
Ko boš sčasoma ugotovil, kaj pomeni večje tipalo v DSLR-ju za globinsko ostrino, za manjši šum, večjo barvno globino in ne nazadnje zapis RAW, poleg vsega tega pa še možnost kontrole vseh pogojev pri posnetku, boš razumel, kje je prednost 'teže' ki jo boš nosil s seboj.
LP