jaz bi takeg ana razgovor vzel, pa bi ga psihicno unicil..bi potem med klošarje stopil
Lej, če dam jaz ven razpis pa se mi prijavi 500 ljudi, na razgovor jih pa jih mislim povabit 5, ne bom 495 pošiljal odgovora. Prvič bi rabil nekoga zaposlit, da mi to naredi, drugič poštnina stane (recimo kakih 300 evrov) ... Jebiga, tako pač je. Če po tednu ali dveh po poteku roka za prijave ni odgovora, si pač padel skozi.Citat:
Uporabnik Gustl pravi:
No, moja najdražja je v zadnjem letu dni napisala kar nekaj prošenj, vedno z vsemi dokazili (izobrazba, delovne izkušnje...). Prošnje je pošiljala le na zaposlitvene oglase (ne kar na pamet podjetjem) in samo tja, kjer je izpolnjevala vse razpisne pogoje. Pa ji kljub temu v več kot polovici podjetij niso nikoli niti odgovorili. Kaj pa naj si misli o tem? Za vsako prošnjo pač porabiš nekaj časa in dela in pričakuješ vsaj toliko, da ti bodo odgovorili da nisi bil sprejet.
In šlo se je za VII stopnjo ekonomske izobrazbe
Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
Lej, če dam jaz ven razpis pa se mi prijavi 500 ljudi, na razgovor jih pa jih mislim povabit 5, ne bom 495 pošiljal odgovora. Prvič bi rabil nekoga zaposlit, da mi to naredi, drugič poštnina stane (recimo kakih 300 evrov) ... Jebiga, tako pač je. Če po tednu ali dveh po poteku roka za prijave ni odgovora, si pač padel skozi.Citat:
Uporabnik Gustl pravi:
No, moja najdražja je v zadnjem letu dni napisala kar nekaj prošenj, vedno z vsemi dokazili (izobrazba, delovne izkušnje...). Prošnje je pošiljala le na zaposlitvene oglase (ne kar na pamet podjetjem) in samo tja, kjer je izpolnjevala vse razpisne pogoje. Pa ji kljub temu v več kot polovici podjetij niso nikoli niti odgovorili. Kaj pa naj si misli o tem? Za vsako prošnjo pač porabiš nekaj časa in dela in pričakuješ vsaj toliko, da ti bodo odgovorili da nisi bil sprejet.
In šlo se je za VII stopnjo ekonomske izobrazbe
Citat:
Uporabnik Gustl pravi:
Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
Lej, če dam jaz ven razpis pa se mi prijavi 500 ljudi, na razgovor jih pa jih mislim povabit 5, ne bom 495 pošiljal odgovora. Prvič bi rabil nekoga zaposlit, da mi to naredi, drugič poštnina stane (recimo kakih 300 evrov) ... Jebiga, tako pač je. Če po tednu ali dveh po poteku roka za prijave ni odgovora, si pač padel skozi.Citat:
Uporabnik Gustl pravi:
No, moja najdražja je v zadnjem letu dni napisala kar nekaj prošenj, vedno z vsemi dokazili (izobrazba, delovne izkušnje...). Prošnje je pošiljala le na zaposlitvene oglase (ne kar na pamet podjetjem) in samo tja, kjer je izpolnjevala vse razpisne pogoje. Pa ji kljub temu v več kot polovici podjetij niso nikoli niti odgovorili. Kaj pa naj si misli o tem? Za vsako prošnjo pač porabiš nekaj časa in dela in pričakuješ vsaj toliko, da ti bodo odgovorili da nisi bil sprejet.
In šlo se je za VII stopnjo ekonomske izobrazbe
Eh, seveda. In 300 evrov je vsota zaradi katere bi podjetje propadlo. In tukaj ne govorim o kakšnih obskurnih računovodskih servisih ampak o "renomiranih" podjetjih, ki se razglašajo za "zaposlenim prijazna" in "družbeno odgovorna". Predvsem gre pa tukaj za odnos do iskalcev zaposlitve. Verjetno si človek, ki jim pošlje prošnjo, želi delat pri njih in najmanj kar lahko naredijo je to, da vsaj odgovorijo.
Citat:
Uporabnik doctorz pravi:
Jaz tudi spacam nekaksno prosnjo, glih tolk da pise ime pa priimek notri
Saj neboste cloveka zaposlili na podlagi pisanja prosnje, to ste eni butli ce se mene vprasa. Jaz lahko dam prosnjo napisati nekomu da bo taka da na rit pades dobra, po drugi strani pa pojma nimam o samem delu. Lahko pa obvladam delo bolje kot tvoj sef, samo pac pisanje prosenj mi negre od rok.
Koga raje vzames? Idiota z dobro napisano prosnjo zgleda...
LP
NeCitat:
Uporabnik sajkek pravi:
a ste ga vzeli pol?))
dejstvo najvec mimosunkov gre na ekonomsko in FDV..brezciljni ljudje, nimajo pojma kaj bi delali v ljafu, jih poznam mnogo ze pri 30 pa faks na 90% nimajo pojma kaj bodo delali, zivijo iz dneva v dan...in vsi obveznio iz teh dveh ustanov, mogoce se kaksna filozofska vmes butne.
V bistvu nekatera "navodila za uspešno iskanje službe" celo priporočajo, da povprašaš potencialnega delodajalca če je prošnjo dobilCitat:
Uporabnik Zaspankica pravi:
He he, se tudi to dogaja.
Zmagovalna je pa ta, da pošlješ prošnjo, potem pa naknadno pošlješ mail z vprašanjem, če ti lahko povejo, če je prošnja prispela, ker ni bila priporočeno poslana...
Res, včasih umiram zraven od smeha....
Citat:
Uporabnik doctorz pravi:
KSZ
Ce bi bil jaz delodajalec, kot prvo bi vrgel vse prosnje poslane po posti. Prebral bi samo tiste ki so bile osebno prinesene in vsi ki so osebno prisli z njimi malo podebatiras in si ustvaris ze eno zacetno sliko koga bos povabil na razgovor. Ker 500 prosenj sploh prebral nebi, sploh pa kaksnih extra dolgih nalaganj. Kdo pa ima cas za to? Tako pa clovek pride pa vidis ze takoj da je urejen pa da se zna pogovarjati, lahko pa povabis nekoga ki mu je mamica napisala najboljso prosnjo potem pa na razgovoru vidis da je res [censored] in ti je dobesedno UKRADEL 15 minut tvojegaq casa ker je NALAGAL v prosnji!
JAz ko sem pisal prosnje sem napisal samo kje delam, kaj znam pa spricevalo a kaj se ze daje zraven. Osebno sem nesel na firmo (pa ceprav sploh ni bilo razpisov!!!), malo podebatiral, dal svojo telefonsko pa so me sami poklicali nazaj na razgovor.
TAko da mislim da je veliko bolj kot sama prosnja pomembno vrtenje jezika
LP
Večje je podjetje, večji je strošek ...Citat:
Uporabnik Gustl pravi:
Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
Lej, če dam jaz ven razpis pa se mi prijavi 500 ljudi, na razgovor jih pa jih mislim povabit 5, ne bom 495 pošiljal odgovora. Prvič bi rabil nekoga zaposlit, da mi to naredi, drugič poštnina stane (recimo kakih 300 evrov) ... Jebiga, tako pač je. Če po tednu ali dveh po poteku roka za prijave ni odgovora, si pač padel skozi.Citat:
Uporabnik Gustl pravi:
No, moja najdražja je v zadnjem letu dni napisala kar nekaj prošenj, vedno z vsemi dokazili (izobrazba, delovne izkušnje...). Prošnje je pošiljala le na zaposlitvene oglase (ne kar na pamet podjetjem) in samo tja, kjer je izpolnjevala vse razpisne pogoje. Pa ji kljub temu v več kot polovici podjetij niso nikoli niti odgovorili. Kaj pa naj si misli o tem? Za vsako prošnjo pač porabiš nekaj časa in dela in pričakuješ vsaj toliko, da ti bodo odgovorili da nisi bil sprejet.
In šlo se je za VII stopnjo ekonomske izobrazbe
Eh, seveda. In 300 evrov je vsota zaradi katere bi podjetje propadlo. In tukaj ne govorim o kakšnih obskurnih računovodskih servisih ampak o "renomiranih" podjetjih, ki se razglašajo za "zaposlenim prijazna" in "družbeno odgovorna". Predvsem gre pa tukaj za odnos do iskalcev zaposlitve. Verjetno si človek, ki jim pošlje prošnjo, želi delat pri njih in najmanj kar lahko naredijo je to, da vsaj odgovorijo.
Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
Lej, če dam jaz ven razpis pa se mi prijavi 500 ljudi, na razgovor jih pa jih mislim povabit 5, ne bom 495 pošiljal odgovora. Prvič bi rabil nekoga zaposlit, da mi to naredi, drugič poštnina stane (recimo kakih 300 evrov) ... Jebiga, tako pač je. Če po tednu ali dveh po poteku roka za prijave ni odgovora, si pač padel skozi.Citat:
Uporabnik Gustl pravi:
No, moja najdražja je v zadnjem letu dni napisala kar nekaj prošenj, vedno z vsemi dokazili (izobrazba, delovne izkušnje...). Prošnje je pošiljala le na zaposlitvene oglase (ne kar na pamet podjetjem) in samo tja, kjer je izpolnjevala vse razpisne pogoje. Pa ji kljub temu v več kot polovici podjetij niso nikoli niti odgovorili. Kaj pa naj si misli o tem? Za vsako prošnjo pač porabiš nekaj časa in dela in pričakuješ vsaj toliko, da ti bodo odgovorili da nisi bil sprejet.
In šlo se je za VII stopnjo ekonomske izobrazbe
